Nepotrebni drobiž

O možnosti, da se iz obtoka umaknejo kovanci za en in dva centa

Kovanci za en in dva centa že dolgo niso zelo uporabni. Njihova vrednost, ki z inflacijo samo pada, je danes tako majhna, da z njimi ni mogoče kupiti praktično ničesar. Prodajni avtomati jih na primer sploh ne sprejemajo. Največkrat samo dodajajo težo denarnici in otežujejo iskanje kovancev višje vrednosti. Veliko ljudi jih vsake toliko odstrani iz denarnice in jih odloži v posodo, v kateri se nabira drobiž. Zaradi tega je vzdrževanje količine kovancev za en in dva centa v obtoku zelo drago. Po podatkih Banke Slovenije je treba letno nadomestiti približno 3,5 milijona kovancev za en cent in 1,5 milijona kovancev za dva centa. Konec marca je bilo v obtoku 45 milijonov »slovenskih« kovancev za en cent in 35 milijonov kovancev za dva centa. Torej je treba na leto nadomestiti približno šest odstotkov vseh kovancev v obtoku. Na ravni celotne EU je ta delež še večji - skoraj 10-odstoten. Marca letos je bilo v obtoku več kot 40 milijard kovancev za en in dva centa. Cena izdelave posameznega kovanca je poslovna skrivnost, skoraj zagotovo pa je višja od enega centa. A to še ni vsa cena, ki jo plačujemo z vzdrževanjem plačevanja z najmanjšima kovancema. Prevoz in pakiranje malih kovancev za uporabo v trgovinah prav tako staneta. Če je čas denar, stane tudi daljše stanje v vrstah pri blagajnah, ko je treba izbrskati drobiž ali počakati, da ga pripravi prodajalka.
Zakaj se torej ne bi znebili kovancev za en in dva centa in uvedli sistem, ki ga že vrsto let uporabljajo številne države po svetu, izvira pa iz Švedske? Tako imenovano švedsko zaokroževanje predvideva zaokroževanje vseh gotovinskih transakcij na najbližjih pet centov. Torej, če se končni znesek za plačilo konča z 8, 9, 3 ali 4 (npr. 7,73 evra), se znesek zaokroži navzgor (na 7,75 evra), če pa se končni znesek konča s številkami 6, 7, 1 ali 2, pa navzdol. Švedska je ta sistem uvedla leta 1972. Še isto leto ji je sledila Norveška. Leta 1990 je to storila Nova Zelandija, kmalu zatem Avstralija, zanj pa so se odločili tudi v Izraelu, na Češkem in na Madžarskem. Čeprav Evropska komisija odsvetuje uvajanje takšnega zaokroževanja v evrskem območju, je uzakonjeno tudi na Finskem in Nizozemskem. In povsod so s tem zadovoljni.
Poglejmo natančneje primer Madžarske, ki je marca 2008 iz obtoka umaknila kovanca za en in dva forinta in sočasno uvedla švedski sistem zaokroževanja. Razlogi za to odločitev so bili podobni tistim, ki smo jih že našteli - kovanca sta izgubljala vrednost, vse bolj sta postajala »enkrat- no« plačilno sredstvo, ki se je akumuliralo v hranilnikih in predalih. Zaradi potrebe po vzdrževanju količine v obtoku so kovanci za en in dva forinta pomenili 70 odstotkov letne produkcije kovancev, stroški zanjo pa so bili petkrat višji od njihove vrednosti. Po oceni madžarske centralne banke je uporaba najmanjših kovancev povzročala tudi velike družbene stroške, ki so nastali zaradi potrebe po sortiranju, pakiranju in distribuciji kovancev, pa tudi daljšega čakanja na blagajnah zaradi iskanja ali pomanjkanja kovancev. Skupaj je te stroške ocenila na 16 milijonov evrov (štiri milijarde forintov).
Pred uvedbo zaokroževanja so se pojavljali različni strahovi in opozorila, na primer da bo uvedba zaokroževanja povzročila povišanje cen določenih proizvodov, da bodo nastali veliki stroški zaradi potrebe po prilagajanju blagajn in da bodo zaradi nerazumevanja sistema vrste na blagajnah daljše, ne pa krajše. Kot navaja poročilo madžarske centralne banke, so se vsi strahovi izkazali za neutemeljene. Mesec dni po uvedbi je ukrep podpiralo 93 odstotkov Madžarov.
Banka Slovenije uvedbe zaokroževanja ne podpira, ker spoštuje mnenje Evropske komisije. Ta je lani sklenila, da se morajo države članice »izogibati sprejemanju novih pravil zaokroževanja, ker s tem negativno vplivajo na razrešitev od plačilnih obveznosti z izplačilom natančnega dolgovanega zneska in lahko v nekaterih okoliščinah povzročijo zaračunavanje pribitka na vsako plačilo z gotovino«. Gre za to, da je precej cen blaga postavljenih na recimo 2,99 evra, kar pri nakupu enega ali dveh kosov pomeni dejansko zaokrožitev na tri oziroma šest evrov. To je seveda res, vendar pa je v primeru nakupa treh ali štirih kosov končni znesek zaokrožen navzdol. Podatki madžarske centralne banke kažejo, da je pri nakupu desetih ali več izdelkov verjetnost, da bo končni znesek zaokrožen navzgor, enaka verjetnosti, da bo zaokrožen navzdol. Skratka, pribitki in odbitki se izničijo. Poleg tega veliko ljudi danes tisti cent, ki bi ga morali dobiti nazaj ob nakupu izdelka po »marketinški« ceni, ki se konča na 99, pusti prodajalki. Vsekakor je to precej pogosteje kot to, da stranke ostanemo kaj »dolžne« prodajalcu.
Tudi če bi Slovenija prenehala izdelovati svoje kovance za en in dva centa, bi bili kovanci te vrednosti iz ostalih držav zaradi pravil evrskega območja še vedno zakonito plačilno sredstvo. Tako je tudi na Nizozemskem in Finskem. Vendar pa lahko na Finskem prodajalec zaradi pravice do zavrnitve postrežbe (če razlog ni verske, rasne ali spolne narave) zavrne plačilo z omenjenima kovancema, če to jasno označi na vhodnih vratih.
Umik kovancev za en in dva centa iz obtoka in zaokroževanje na najbližjih pet centov je lahko samo prvi korak. Sčasoma, ko inflacija požre tudi vrednost višjim kovancem, je mogoče iti še korak dlje. Na Novi Zelandiji je od leta 2006 uzakonjeno zaokroževanje na najbližjih 10 centov. Tu sicer distribucija zaokroževanja navzgor in navzdol nikoli ne bo enakomerna, ker je odločitev o načinu zaokrožanja zneskov, ki se končajo s številom pet, odločitev prodajalca. A dejansko naj bi jih večina upoštevala vladni poziv in v tem primeru zneske zaokroževala navzdol. Švedska je od »iznajdbe« zaokroževanja z nekajletnim razmikom ukinjala vse višje kovance, od lani gotovinske transakcije zaokrožujejo že na najbližjo krono. Ukinili so vse kovance, manjše od ene krone, to pa sta podpirali dve tretjini prebivalstva.
Kot rečeno se za zdaj Slovenija očitno ne bo odrekla kovancema z najnižjo vrednostjo, saj ne želimo jeziti Bruslja. Kot ugotavljajo v madžarski centralni banki, glavni razlog za takšno politiko Evropske komisije tiči v strahu odločevalcev, da bi uvedba zaokroževanja spodkopala zaupanje v skupno valuto in bi ji sledila podobna zgodba kot po uvedbi evra - zaokroževanje cen navzgor. Prav to je razlog, da so tudi v Zvezi potrošnikov skeptični do predloga. A izkušnje držav, kjer so švedsko zaokroževanje uvedli, kažejo drugače, in kot pravi že naslov poročila madžarske centralne banke o njegovih učinkih: »Zaokroževanja se ni treba bati.«

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči