Darja Kocbek

12. 5. 2011  |  Mladina 19  |  Svet

Bankrot grozi tudi ZDA

Centralne banke v vse večji meri prodajajo dolarje in kupujejo zlato

Da je največja kriza po drugi svetovni vojni še zelo globoka, kažejo tudi težave, ki jih imajo s prezadolženostjo ZDA. Ameriški sekretar za finance Timothy Geithner je aprila že drugič letos opozoril, da državi grozi celo bankrot. Tega seveda ni povedal naravnost, ampak je rekel, da bi bila za ZDA katastrofa, če kongres ne bi povišal zneska za dovoljeni javni dolg države. Mejni znesek je 14.300 milijard dolarjev. Če kongresniki zneska za zadolževanje ne bi povečali, administracija Baracka Obame ne bi mogla najeti novih kreditov z izdajo novih obveznic, zato bi bila prisiljena poseči po izrednih ukrepih, da bi država lahko izpolnila svoje obveznosti. Ustaviti, omejiti ali preložiti bi morala vrsto vladnih plačil, med njimi plače za vojsko in pokojninske prispevke, plačila za socialno zavarovanje in zdravstvo, obresti za dolg, izplačila za brezposelnost, povračila davkov.
V začetku letošnjega leta so se ekonomisti in nekateri analitiki začeli spraševati, ali tudi ameriška centralna banka (Fed) lahko bankrotira. Guverner Ben Bernanke pravi, da je tveganje, da bi se to zgodilo, minimalno. Ekonomist Varadarajan Chari pa je prepričan, da Fed nekega dne lahko bankrotira vsaj na papirju. Fed je doslej kupila za 1000 milijard dolarjev državnih obveznic, če se inflacija poveča le za dve odstotni točki, se bo vrednost teh delnic zmanjšala za 10 odstotkov, Fed pa bo imela za 100 milijard dolarjev izgube, pravi Chari. Podobno meni tudi izvedenec za Fed in profesor ekonomije Alan Meltzer.
Razmere v ZDA morajo biti res hude, da je bonitetna agencija Standard & Poor''s dopustila možnost znižanja obetov za bonitetno oceno tudi za ZDA. To pomeni, da bo zadolževanje tudi za ZDA postalo dražje. Agencija je svojo napoved utemeljila z rastjo javnega dolga in proračunskega primanjkljaja ZDA. »Vidimo resno možnost, da kongresu do leta 2013 ne bo uspelo doseči dogovora, kako kratkoročno in dolgoročno rešiti problem s prezadolženostjo proračuna,« je navedla. Axel Merk, menedžer enega od skladov, pravi, da je to resno znamenje, da je treba ukrepati. Da je treba spremeniti sistem, ki omogoča piramidne igre in ekscese.
Brett Arends pa je na spletnem portalu MarketWatch opozoril, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji napovedi prvič navedel rok, ko bo Kitajska prehitela ZDA in postala največje gospodarstvo na svetu. Po njegovi oceni se bo to zgodilo leta 2016. To je dodaten kazalnik, da je dolar kot rezervna svetovna valuta v nevarnosti. Na to že nekaj časa opozarja tudi rast cene zlata.
Centralne banke v vse večji meri prodajajo dolarje in kupujejo zlato. V prvih treh mesecih letos so prodale devet milijard dolarjev svojih rezerv in jih pretopile v zlato, poroča CNBC. Cena unče zlata se je povzpela na več kot 1500 dolarjev, kar je največ v zadnjih 31 letih. Največ rezerv ima v dolarjih kitajska centralna banka, a tudi ta je začela prebivalcem priporočati, naj papirnati denar začnejo zamenjevati za zlato in tako poskrbijo, da inflacija ne bo izničila vrednosti njihovega premoženja. »Kitajska bi morala ustrezno povečati svoje zlate rezerve, izkoristiti mora vsako priložnost za nakup zlata, še posebej, če cene padejo,« pravi Li Yining, ekonomist na univerzi v Pekingu. Kitajska ima za 2850 milijard dolarjev deviznih rezerv.
Utah pa je prva zvezna država v ZDA, ki se je odločila kot dopolnilno plačilno sredstvo uvesti zlato in srebro, ker ne zaupa več centralni banki Fed. To namerava iz enakih razlogov menda storiti še 13 zveznih držav. Jeffrey Bell, direktor American Principles in Action, meni, da je sprejetje zakona v Utahu močno sporočilo za Washington, da mora denar imeti določeno vrednost. Ankete kažejo, da Američani centralni banki Fed vse manj zaupajo, in ob rasti inflacije zaradi dviga cen hrane in energije ni videti, da bi bilo kmalu drugače.
Vincent Reinhart, nekdanji uslužbenec Fed, ki je zdaj zaposlen na American Enterprise Institute, je za Financial Times dejal, da ljudje Fed vidijo kot orodje nepoštenosti: ko vidijo, da so banke prevelike, da bi lahko propadle, vidijo sebe kot premajhne, da bi jim pomagali. Prvi mož centralne banke Fed Ben Bernanke pravi, da Fed ne more proizvesti več nafte, ne more nadzorovati hitrorastočih gospodarstev, poskrbi lahko le, da rast cen energentov ne vpliva na dvig drugih cen in povzroči inflacije. Evropska centralna banka (ECB) je aprila zato, ker inflacija v državah z evrom raste hitreje od pričakovanj, že dvignila obrestno mero z 1 na 1,25 odstotka, kar pomeni, da je denar za tiste, ki si ga morajo izposoditi, postal dražji. O vezavi evra na rezerve zlata in srebra v Evropi (še) nihče ne govori, je pa že ves čas krize slišati, da bi se nekatere članice z evrom morale vrniti k svojim nacionalnim valutam.
Če bo dolar res »padel«, se postavlja vprašanje, katera valuta ga lahko nadomesti. Logičen odgovor bi bil evro, ki je druga najpomembnejša valuta na svetu. A rešitev ni tako preprosta in o tem predlogu tudi ne razpravljajo. Ameriški nobelovec Joseph Stiglitz je že v jeseni leta 2009 predlagal, da bi sedanji dolarski rezervni sistem lahko nadomestil nov, ki bo temeljil na »zlatu na papirju«, ki bi ga izdajal Mednarodni denarni sklad (IMF). Hkrati je tudi dodal, da nadomestitev dolarja ne bo lahka. Že pred Stiglitzem sta ukinitev dolarja kot svetovne valute zahtevali Rusija in Kitajska. Pričakovati je, da bo razprava o dolarju in novi rezervni svetovni valuti kmalu spet postala aktualna.
Nemški Spiegel je že lani ugotovil, da je dejstvo, da so ZDA več desetletij živele prek svojih zmožnosti. To je bila kultura »mi smemo vse, nam vse pripada«, vsi so imeli možnosti, tveganj ni bilo, vedno je šlo navzgor - to je bila religija v ZDA. Nekdanji predsednik Zveznih rezerv (Fed) Alan Greenspan je utemeljil družbo lastnikov, kongres in Bela hiša sta ji ukinila regulativo in zakone. Prepričanje, da delnice vsakomur omogočajo, da postaja vedno bolj premožen, je postalo v ZDA fantazija, enako kot prepričanje, da vsakomur pripada hiša, pa še ena večja, nato drugi avtomobil, pa jahta. Toda enkrat je vsega konec in ZDA so zdaj zmedena in prestrašena država, ugotavljajo Nemci.
Ameriške nadnacionalke so še vedno svetovne družbe, a v glavnem investirajo v Aziji, kjer je delovna sila cenejša in trgi rastejo. A tudi Kitajski, ki naj bi prevzela položaj največjega gospodarstva na svetu, ne kaže dobro. Ekonomist Nouriel Roubini, ki je pravilno napovedal sedanjo finančno in gospodarsko krizo, je za Project Syndicate napisal, da se svetovno gospodarstvo zdaj povečuje predvsem na račun rasti hitrorastočih gospodarstev (BRIC - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Toda prav za Kitajsko po letu 2013 napoveduje močan padec. Eden glavnih problemov Kitajske je zdaj inflacija. Da bi kitajska vlada omejila rast cen, od bank zahteva dvig rezervacij, da bi s trga pobrale odvečno gotovino, in zvišuje obrestno mero. ZDA in evroobmočju bi seveda bolj ustrezalo, če bi Kitajci dvignili tečaj juana v primerjavi z dolarjem. ZDA in države evroobmočja Kitajski že nekaj let očitajo, da je juan umetno podcenjen, zaradi česar je kitajsko blago na svetovnem trgu cenejše in konkurenčnejše od ameriškega in evropskega. Evropejci in Američani pravijo, da bi Kitajska svojo rast morala bolj graditi na domačem povpraševanju in manj na račun dampinških cen, ki jih omogoča umetno omejevanje tečaja juana.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.