Denis Vičič

18. 7. 2014  |  Politika

Matoz zahteva izločitev Masleše

© Domen Hrovatin

Kljub drugačnim napovedim vrhovno sodišče danes ni odločalo o izločitvi predsednika sodišča Masleše iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti v primeru Patria. Občnega zbora se je udeležilo premalo sodnikov, da bi bili sklepčni. Več>>

Kot je znano, bo kazenski oddelek vrhovnega sodišča moral odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero poskuša Janša dokazati, da je bilo v njegovem primeru pravo uporabljeno drugače, kot bi moralo biti, in je zato obsodba na dveletno zaporno kazen v primeru Patria krivična. Oddelek sestavlja sedem sodnikov. Poleg predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše tudi Vesna Žalik, ki je v primeru Janeza Janše sodnica poročevalka.

A še preden bo vrhovno sodišče obravnavalo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti, bodo sodniki morali odločiti o zahtevi Janševega odvetnika Matoza, naj predsednik sodišča Branko Masleša v zadevi ne odloča. Matoz zahteva tudi izločitev sodnice poročevalke Vesne Žalik.

Janša Maslešo konstantno obtožuje, da je pristranski in da je prav on zaslužen za dolgotrajno sojenje in za obsodilno pravnomočno sodbo. Izločitev Žalik pa zahteva zato, ker da je njen oče Martin Žalik kot tožilec sodeloval v povojnih dachauskih procesih.

Masleša obtožbe zavrača. Poudarja, da gre za nedopustne napade na sodstvo. Preberite si pogovor Masleše in Petra Petrovčiča>>

Današnja občna seja vrhovnih sodnikov bi bila sklepčna, če bi se je udeležili vsaj dve tretjini sodnikov. Ko bi Branka Maslešo izločili iz odločanja, bi o izključitvi Vesne Žalik nato odločala podpredsednica sodišča Nina Betetto.

Tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc sicer vrhovnemu sodišču predlaga izločitev dveh vrhovnih sodnikov kazenskega oddelka – Barbare Zobec in Marka Šorlija. A zahteve Matoza in Ferlinca vendarle nimata istega temelja.

Barbara Zobec se je iz odločanja sama želela izključiti, saj je njen mož, ustavni sodnik Jan Zobec spisal ločeno odklonilno mnenje sodbi ustavnega sodišča, ko je to zavrnilo Janševe navedbe, da so mu bile v času sojenja kršene njegove temeljne človekove pravice. Poleg tega se njen sin udeležuje shodov v podporo Janši. Oboje bi o odločanju sodnice dalo videz nepristranskosti. »Če je vrhovna sodnica Barbara Zobec sama poudarjala svojo izločitev zaradi sorodstvenih vezi z ustavnim sodnikom Janom Zobcem, ki se je opredelil o zadevi v ločenem mnenju na Ustavnem sodišču RS, je to le še dodaten razlog za njeno izločitev,« je dejal Ferlinc.

Marka Šorlija pa poskuša tožilstvo izločiti, ker da je iz medijev razvidno, da je dal jasen signal, kakšna naj bi bila odločitev vrhovnega sodišča v primeru Janše.
Šorli je bil sicer leta 2010 kandidat SDS za mesto predsednika vrhovnega sodišča, a ni dobil podpore med kolegi vrhovnimi sodniki (kasneje je bil s podporo vrhovnih sodnikov izvoljen Branko Masleša). Pripenjamo pismo tedaj odhajajočega predsednika vrhovnega sodišča in nekdanjega ustavnega sodnika Franca Testena, ki ga je poslal vrhovnim sodnikom, mi pa smo ga tedaj pridobili na podlagi zahteve za dostop informacij javnega značaja. Obvezno branje za razumevanje Šorlijeve vloge pri odločanju v zadevi Patria (v pdf. obliki)>>

Po drugi strani pa poskuša Matoz Maslešo izločiti zato, ker je zgolj opravljal svoje delo.

V aktualni številki Mladine, ki je že v kioskih, dostopna pa je tudi prek spleta, že lahko berete intervju Petra Petrovčiča s predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek. Govor je tudi o Masleši>>

Janša, njegova stranka SDS in Matoz poudarjajo še – kar je vidno tudi iz plakata –, da je Masleša odgovoren za počasno sojenje v zadevi Patria. Če zahtev za izločitev ne bi bilo, bi vrhovno sodišče lahko odločilo prej. Čeprav bo sodišče na tej zadevi delalo tudi v času sodnih počitnic, poročevalka Vesna Žalik do odločitve o njeni izločitvi zadeve še ni smela obravnavati.

Ker bo Masleša prihodnji teden odsoten, bo namesto njega o izločitvi Zobec, Šorlija in Žalik domnevno prihodnji teden odločala podpredsednica sodišča Nina Betetto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.