• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Evropska unijaCene stanovanjVolitveBrezdomstvo
134.117 člankov · 8. 01. 1988–20. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Tine Hribar, filozof«

372 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

V središču·13. 11. 2026

»Reforma bo. Na celi črti.« ↗

… lsko agencijo, ki naj bi z medijskim zakupom promovirala šolsko reformo, kampanja pa obsega PR-članke na lokalnih in regionalnih spletnih portalih. Minister je bil v nedeljo, 8. novembra, slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi nagrad za dosežke pri znanstvenoraziskovalnem delu. Govoril je o pomenu znanja in ustvarjalnosti. Zoisovo nagrado za življenjsko delo je med drugimi prejel komunikolog Slavko Splichal in v zahvalnem govoru omenil različne tipe javnosti, govoril je tudi o avtoritarni javnosti. Avtoritarnost sama po sebi zavrača, tako Splichal, »staro Kantovo idejo o univerzalni …

Jure Trampuš

Pisma bralcev·13. 11. 2026

Odprto pismo Lojzetu Peterletu ↗

Prejšnji teden je prišlo vabilo na Slovesnost ob 36. obletnici odločitve o slovenski samostojnosti. Bržkone si kot predsednik vabilo pregledal, zato naju čudi vrsta netočnosti v njem. Pravzaprav ponaredkov. Začenjajo se že s prvim odstavkom: “V noči iz 9. na 10. november 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem zbrali tedanji delegati vladne koalicije DEMOS, ministri in nekateri strokovni sodelavci. Po večurni burni razpravi so sprejeli zgodovinsko odločitev o odcepitvi in ustanovitvi samostojne držav

dr. Spomenka Hribar in dr. Tine Hribar, člana strateškega vodstva Demosa, Tomišelj

V središču·2. 10. 2026

Hitri in močni. Hitri ali močni? ↗

… Lahko z vadbo hkrati krepimo moč in hitrost ali moramo izbrati le eno? Zoran Stevanović je stisnil dlan za 74 kg © Bobo Na dan športa so poslanci državnega zbora lahko preizkusili svoje fizične in kognitivne sposobnosti. Prva naloga je bila preizkus tapkanja, ki naj bi pokazal hitrost, natančnost, živčno-mišično koordinacijo in kognitivne sposobnosti poslancev, druga pa stisk pesti, ki meri absolutno in statično moč. Pri tem se predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ni prav dobro odrezal, to pa ga je vznejevoljilo ravno dovolj, da se je zapletel v za vse prisotne neprijeten dialog z …

Rostja Močnik

Kultura·3. 07. 2026

Več filozofov, več žensk! ↗

Alenka Zupančič in Tanja Gobec v oddaji Politično © TV Slovenija Saj razumemo in tudi podpiramo, da se ob obletnici države za mnenje povpraša ljudi, ki so bili takrat tam in zraven: ne da ocenjujejo svoj največji uspeh, ampak da nam povejo kakšno zgodbico in prigodo iz tistega časa. Ocene pa naj dajejo drugi – na primer filozofinja dr. Alenka Zupančič. In točno to je naredila v nedeljo Tanja Gobec. Skoraj vsak stavek nastopa Alenke Zupančič bi si zaslužil nadgradnjo, ampak danes je najbolj progr

Stanka Prodnik

V središču·20. 03. 2026

Volitve v času pošasti ↗

Luka Mesec in Slavoj Žižek v Kinu Šiška v Ljubljani © Borut Krajnc Ko staro umira, novo pa se še ne more roditi, napoči čas pošasti, je pred okoli stotimi leti preroško zapisal Antonio Gramsci. To je bila tudi izhodiščna misel dveurne razprave – seveda umeščene v teden pred dnevom volitev z jasnim namenom – med Luko Mescem, ministrom za delo in sokoordinatorjem Levice, ter svetovno znanim slovenskim filozofom dr. Slavojem Žižkom, ki sta minuli ponedeljek povsem napolnila veliko dvorano ljubljans

Luka Volk

Teden·27. 02. 2026

Vse ostane v družini ↗

Fotografije družine Janša iz Vile Zlatorog © trma.si Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z nezakonitim financiranjem političnih strank, je odkrila nove podrobnosti v zadevi blejskih počitnic – Janez Janša je med predsedovanjem vladi dvakrat dopustoval v Vili Zlatorog ob Blejskem jezeru za nizko ceno. To mu je omogočil takratni direktor družbe JGZ Brdo Marjan Hribar. Njegova karierna pot je zelo povezana s stranko SDS, na čelo JGZ Brdo pa ga je imenovala tretja Janševa vlada in le

Matic Gorenc

Politika·27. 08. 2025

Roberta Goloba in Tino Gaber bo poročil Zoran Janković ↗

Premier Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber © Borut Krajnc Potem ko so slovenski mediji neuradno že poročali o odločitvi premierja Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber za skok v zakonski stan, pri čemer uradnega komentarja ali potrditve ni bilo, je ljubljanski župan Zoran Janković ob robu današnje novinarske konference potrdil, da poroka bo, poročni obred pa bo opravil prav on. Janković ni želel razkriti ostalih podrobnosti, niti kdaj poroka bo. Mediji so omenjali prvo septemb

STA

Družba·22. 08. 2025

Amoralna avtoriteta / Besede ljubljanskega nadškofa so žaljive ↗

… iko, zavračanje evtanazije s strani tako imenovanih, samozvanih moralnih teologov (beri: teologov amoralnosti) ni nič drugega kot psevdoetično moraliziranje,« je že pred leti v Sobotni prilogi zapisal filozof dr. Tine Hribar. »Če si lahko sam izbereš trenutek smrti, ti pade velik kamen od srca. Olajšanje prinese že sama vednost, da si lahko brez kazni vzameš življenje in da ti pri tem nekdo lahko nekaznovano tudi pomaga.« Večina Slovencev podpira možnost neke oblike evtanazije. To dokazujejo izsledki raziskave Slovensko javno mnenje. Ob zadnjem merjenju (maja 2025) se je evtanazija zdela …

Jure Trampuš

Politika·17. 07. 2025

KPK ustavila postopek proti nekdanjemu direktorju JGZ Brdo Hribarju ↗

Vila Zlatorog © JGZ Brdo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v ponovljenem postopku ustavila preiskavo, ki jo je vodila zoper nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) Marjana Hribarja zaradi izjav glede tržnega oddajanja Vile Zlatorog na Bledu. Kršitve integritete namreč ni potrdila. Komisija je postopek vodila na podlagi leta 2021 prejete prijave glede tržnega oddajanja protokolarnega objekta Vila Zlatorog ob Blejskemu jezeru takratnemu pre

STA

Družba·16. 07. 2025

»Včasih je bilo sramotno imeti duševne težave. O tem se ni govorilo.« ↗

Tina Bončina je v pogovoru za posebno številko Mladine poudarila, da je težava v tem, da ne moreš delati več, kot zmoreš – če to počneš, delaš na pósodo. "In posojilo moraš prej ali slej poplačati, navadno z visokimi obrestmi v obliki izgorelosti, izčrpanosti in bolezni", je še komentirala psihoterapevtka. © Luka Dakskobler V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Bončina, doktorico medicine, psihoterapevtko in predavateljico. Po študiju medicine j

Uredništvo

Družba·10. 07. 2025

»Danes vidimo, kako nam kapitalizem vsiljuje svoj ritem – živimo ga 24 ur na dan« ↗

Srećko Horvat je v pogovoru za posebno številko Mladine poudaril, da če spremljamo zgolj, kar se dogaja po svetu, se vse zdi kot distopija. " A znotraj tega najdemo ogromno primerov, ki kažejo, da se je vredno boriti za človečnost.", je še komentiral filozof. © Borut Krajnc V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Srećkom Horvatom, filozofom, ki je pred desetletjem skupaj z Janisom Varufakisom pomagal ustanoviti Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 in l

Uredništvo

Kultura·9. 07. 2025

»Feminizem se prevečkrat dojema kot neko ozko, skoraj ekskluzivno polje boja« ↗

Tina Vrbnjak je v pogovoru za posebno številko Mladine poudarila, da je kapitalizem poln protislovij. "Po eni strani ponuja vse: užitek, ugodje, svobodo. Po drugi strani pa čisla režim samodiscipline in samoregulacije, da ti lahko proda vse, kar naj bi te pripeljalo do njega", je še komentirala igralka. © Luka Dakskobler V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Vrbnjak, gledališko, filmsko in televizijsko igralko, ki z izjemnim igralskim razponom,

Uredništvo

Kolumna·31. 01. 2025

Komentar / Še pomnite, tovariši? ↗

© Franco Juri »Slovenci smo se dvakrat osvobodili, leta 1945 in leta 1991. Obe osvoboditvi sta spremljali tudi osamosvojitvi. Toda prva osamosvojitev je bila le polovična, omejena z jugoslovansko federacijo, druga pa le začasna, saj nas je Rupel s svojim podpisom pod lažni dokument, lažnivo ’vileniško izjavo’ o iraškem orožju za množično uničevanje, s katerim so ZDA v nasprotju z mednarodnim pravom utemeljile svoj napad na Irak leta 2003, zapeljal ne samo v to vojno, ampak tudi v Nato. V Nato, k

Vlado Miheljak

Družba·15. 11. 2024

»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši« ↗

… Goran Vranešević, filozof Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in …

Jure Trampuš

Pisma bralcev·26. 07. 2024

Intervju: Srečo Dragoš ↗

Intervju z dr. Srečom Dragošem (Mladina, št. 28) vsebuje številne napačne in zavajajoče podatke. Prava posebnost je, da dr. Dragoš ne navaja letnic niti vira podatkov, s katerimi operira. V udarnem podnaslovu na str. 36 navaja: »Še vedno dajemo enega najmanjših deležev BDP za področje sociale v Evropi«. Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24.8% BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU. Po podatkih za leto 2021, 14 članic namenja nižji odstotek i

Tine Stanovnik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Ljubljana

Družba·22. 03. 2024

»Očitati Golobu, da je avtoritaren politik, je smešno. Propaganda pa ga nenehno kaže kot zakrinkanega avtoritarca in Tinino copato.« ↗

… Peter Klepec, filozof Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj? Je danes …

Jure Trampuš

Kultura·9. 01. 2024

Žižek, Dolar in drugi filozofi v Cankarjevem domu ↗

V Cankarjevem domu se danes začenja cikel predavanj velikih imen filozofije. Na odrih Linhartove dvorane in Kluba CD se bodo do 29. februarja zvrstila predavanja filozofov Alenke Zupančič, Petra Klepca, Jele Krečič, Roberta Pfallerja, Jureta Simonitija, Slavoja Žižka, Franka Rude in Mladena Dolarja. Brezplačna predavanja se bodo začela ob 19. uri. Cikel predavanj je nastal na pobudo Jele Krečič v okviru razstave naslovnic revije Problemi avtorja Alena Ožbolta z naslovom Srebrna okna, ki je do 27

STA

Družba·5. 01. 2024

Toni Negri (1933–2023) ↗

Ob izidu slovenskega prevoda knjige Antonia Negrija Multituda, ki jo je založila revija ČKZ, je leta 2006 mednarodnemu simpoziju na Fakulteti za družbene vede sledila tiskovna konferenca v avtonomni tovarni Rog. Prvi javni dogodek v Rogu je bil prav Negrijev nagovor. Na fotografiji Negri v družbi docenta dr. Andreja Kurnika. © Miha Fras Šestnajstega decembra 2023 je preminil Antonio Toni Negri, marksist, sociolog in filozof, profesor političnih znanosti na Univerzi v Padovi in predavatelj med dr

Vesna Teržan

Politika·10. 11. 2023

Mir ljudem na zemlji ↗

Devetnajsto stoletje je bilo stoletje produkcije, 20. stoletje organizacije, 21. stoletje pa je stoletje orientacije. Eno od orientacij zaznamuje »vrnitev Religije«; njeni glasniki so pravoslavni Putin, katoliški Biden, pa tudi muslimanski Hamas in starozavezni Netanjahu. Vsi so prežeti z bibličnim upravičenjem, z vnaprejšnjim opravičevanjem pokola, ki ga je po ukazu Boga nad drugače mislečimi oziroma verujočimi izvršil Mojzes, utemeljitelj bratomornih, s tem pa tudi državljanskih in vseh drugih

Dr. Tine Hribar, filozof

Družba·8. 11. 2023

»Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi« ↗

… IZJAVA DNEVA "Točno to. Če pogledate, kaj se z vidika človeških možganov dogaja na spletu, boste zaznali novo tribalizacijo človeštva. Nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti. Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi. Predvčerajšnjim smo vstopili v ta krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, anarhičen in svobodnjaški, potencialno vseveden, v dveh desetletjih pa se z družabnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enako oblečenih, enako nališpanih, enakih okusov in vrednot, med sebi …

Uredništvo

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija