o in rasizem, osebe ali like iz skupnosti LGBTQ+, temnopolte osebe ali like ter spolnost".
Ameriški PEN je kot gonilni sili za prepovedovanje knjig v zadnjih letih prepoznal državno zakonodajo in organizirane skupine, ki jih pri tem podpirajo politični akterji s pritiskom na javnost. Obenem pa da ta trend pospešuje tudi umetna inteligenca. V šolah nenehno priporočajo umik knjig ne zato, ker bi bile te knjige po veljavnih pravnih merilih opolzke, temveč zato, ker so jih prepovedali v drugih šolskih okrožjih, so še navedli.
Ameriška profesorica in kulturna ikona Susan Sontag (1933–2004) o boleznih planetarnih razsežnosti, kot so rak, kuga, tuberkuloza, gobavost in aids.
Slovenski prevod ima rahlo zamudo, ki šteje blizu pol stoletja, v eni knjigi namreč prinaša deli iz let 1977 in 1988. Tako deluje zastarelo, saj umanjkajo epidemiji »norih krav« in ptičje gripe ter seveda pandemična korona. Samo delo ni medicinska zgodovina bolezni, osredotoča se na družbeno recepcijo množičnih bolezni, predvsem samih bolnikov, in v
V množici obletnic v letu 2026 je med prsti časa spolzela tudi 250. obletnica izida prelomne ekonomske knjige Adama Smitha Bogastvo narodov (1776). Delo v petih knjigah in z več kot 1000 stranmi velja za nekakšno biblijo ekonomske vednosti, Smitha pa štejemo za njenega idejnega očeta. Zato je ponovna obravnava njegovega dela in pomena večna intelektualna zaveza akademskih ekonomistov. Smitha so ob 200. obletnici izida (1976) slavili predvsem kot ideologa neoliberalnega kapitalizma, letos pa ga š
… me tu in tam pokliče kdo od tistih, ki so v zaporu prestali desetletje dolgo kazen ali pa so uspešno preživeli hude okvare zdravja. Nekateri so bili celo oživljani. Eni danes uspešno vodijo svoja podjetja, drugi po desetletjih zaključujejo šole vseh stopenj, tretji se veselijo duhovnega napredka v strukturah Anonimnih Alkoholikov ali Anonimnih Narkomanov kar po vsem svetu. Nekateri so umrli. Žal.
Zato sem tako zelo vesela oddaje Vesne Milek “Kaj ima pri tem ljubezen”. Ko je pred mnogimi leti šla na Dob, je imela intervju tudi z nekom, katerega delček zgodbe življenja, skupaj s pretresljivo …
… UMco, Ljubljana, 2026. Prevod: Andrej E. Skubic. Cena: 24,90 evra
Angleško-pakistanski pisatelj o nesrečnem padcu, po katerem je ohromel, ne da bi lahko še premaknil katerega od udov.
V sodobni literaturi je pogosta tema enkratno potovanje ali nesreča, ki akterja usodno položi, potem pa ta mukoma korak za korakom spet obnovi uničeno telo. Kureishi (1954), katerega bit je pisanje, se je spremenil v govorečo zelenjavo. Razen govora in izražanja z očmi od njega ni ostalo nič. Tetraplegik nam torej poroča o zdravljenju v petih bolnišnicah, tako da stavke diktira družici in sinu. Kako bivaš v …
Med štirimi v zbirki Romani III, tretji izdaji Cankarjevih romanov, izstopa Marta – roman, ki ga ni objavil. Napisal ga je leta 1906, in ker ni izšel, literarna zgodovina meni, da je nedokončan. Leta 1912 je sicer drugo poglavje v štirih nadaljevanjih podlistka ponudil bralcem na naslovnici Slovenskega naroda. Ker je veliko dal na odziv publike, je bil to razlog, da ga je ohranil v predalu?
O njem je imel ekscelentno mnenje psihiater Košiček (2001): Marta je najmočnejši ženski lik tudi zaradi an
… , ne, iluminati!, ne, Izrael!, ne šlo je za »inside job«, za »nadzorovano demoliranje«!), že kar res pogrešamo teorijo o tem, da je napad na Svetovni trgovinski center zrežiral Trump, da bi njegova stolpnica že končno postala najvišja.
A tudi to ni bilo res – stolpnica na Pine Streetu 70, alias American International Building, je bila tedaj višja.
Recimo, da ste Trumpov privrženec, njegov podložnik, fen, da ste vanj zaljubljeni, pa potem na odprti sceni vidite, da vas vara – da se dejstva bijejo s tem, kar govori. To vas spomni na prigodo iz Stendhalove slovite knjige O ljubezni. Ljubimec je …
… kaj se je v zadnjih letih spremenilo,« podobno meni jezikoslovec Kozma Ahačič. Nova digitalna stvarnost po njegovem postavlja naš odnos do branja in s tem tudi pismenost povsem na glavo. Branje je imelo včasih bistveno manj tekmecev za našo pozornost – danes jih je veliko več, zlasti pri mladih, a tudi pri starejših. »Smo na podobni prelomnici, kakršno je v 16. stoletju prineslo širjenje knjige.« V novih okoliščinah bomo morali drugače ohranjati, pridobivati in razvijati znanje, sposobnost razmišljanja in kritičnega odnosa do informacij. »Pravega recepta še ni, a pot se vse bolj kaže: …
Luka Mesec in Asta Vrečko, sovoditelja stranke Levica
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je kritična do napovedanih sprememb v šolstvu, saj da so rokohitrske in brez strokovne razprave. Meni, da bi bili v sistemu potrebni popravki, a "šolstvo ne more biti v rokah ene politične stranke". SDS očita, da stremi k razgradnji javnega šolstva, in napoveduje zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ.
Vrečko je napoved ministra za izobraževanje Boruta Rončevića o spremembah v šolstvu, ki je sledila predstav
Študija zgodovinarja, filozofa in komunista Losurda (1941–2018), ki Stalinovo podobo preobrne v lik modrega in razumnega voditelja. Mu uspe?
Milijoni mrtvih zaradi načrtno povzročene lakote v Ukrajini v tridesetih letih, spet milijoni pobitih, gulagi, čistke, montirani procesi, cenzura, preganjanje in torture, kult vodje, strahovlada … Kako to absolutno zlo spremeniti v modrost? Avtor ravna racionalno, izhaja iz analize znamenitega govora Hruščova iz leta 1956, v katerem je novi vodja starega bo
Diktatorjevi šteti dnevi. Mario Vargas Llosa, leta 1936 v Peruju rojeni in lani umrli nobelovec z burno biografijo, v katero spada tudi poroka s teto, ki je na njegovo knjigo odgovorila s knjigo, je obiskoval vojaško šolo in o internatskem življenju, podobno kot nekateri (srednje)evropski pisci (denimo Robert Musil in Florjan Lipuš), pisal na način, ki je bil prepoznan kot sovražna propaganda. Sicer pa je bila njegova velika tema politična in vojaška diktatura, celo kadar o njej ni pisal neposre
… Lovro Matič in Tomaž Lavrič sta se po seriji knjig o živalih lotila novega pesniško-ilustratorskega projekta o škratih z vseh slovenskih koncev in krajev
Naslovnica nove knjige pesnika Lovra Matiča in ilustratorja Tomaža Lavriča
Že poznate škrata z Bleda? Tistega, »ki ni maral sladoleda«? Raje je jedel »kremšnite, seveda«. Kaj pa škrata iz Postojnske jame? Ta »za denar turiste posname« in ob njih še »ribice človeške, / in kapnike nebeške / in sploh kar je še take krame«. Škrat iz Planice »je rad pravil vice / in se jim sam / tako smejal, / da rabil bi plenice«. In škrat iz Pirana? Huh, ta je …
… proti LGBT-skupnosti pravzaprav deluje kot nekaj, kar bi bilo v nasprotju s krščanstvom; gre za majhno skupnost, potisnjeno na rob družbe in stigmatizirano. Toda Tomislav je tako zelo nekritičen do samega sebe, da mu niti na misel ne pride, da bi kdaj podvomil o stališču, ki ga zagovarja. Podobno je s položajem cerkve na Hrvaškem.
Zdi se, da je ena pomembnih rdečih niti v romanu molk, ki ima pravzaprav pomembno vlogo pri vzdrževanju (medgeneracijskega) družinskega, pa tudi družbenega nasilja. Protagonistka Lucija se tega zave, ko nepokretna leži v bolniški postelji in ne more govoriti.
Molk …
… živim. Če bom v naslednjih štirih letih poleg pisanja romanov in postavljanja razstav primorana voziti še taksi, pa to gotovo ne bo spremenilo mojega veselja do umetnosti. Gre za oseben odnos do ustvarjalnosti in osvobojeno ozemlje, ki ga nikakršna družbena ureditev ne more spremeniti. Seveda pa bi to pomenilo, da bom napisala bistveno manj, kot bi lahko. Prvo knjigo, ki je tudi prejela dve nagradi, sem napisala šele, ko sem bila leta 2020 prvič v življenju redno zaposlena, saj je bilo takrat prvič zame eksistencialno poskrbljeno in sem lahko ob popoldnevih sploh razmišljala o literaturi – …
… štitut, ustanovljen marca letos, se predstavlja kot »neodvisni raziskovalni inštitut«, a se je pri prebiranju gradiv inštituta težko znebiti vtisa, da so pri njihovem nastajanju precej dela opravila orodja umetne inteligence. Pomenljiva je recimo metodološka opomba v eni od objavljenih »raziskav« inštituta, kjer piše, da »literatura v tem poglavju temelji na uveljavljenem strokovnem znanju«, »natančne bibliografske navedbe pa bodo pred morebitno nadaljnjo akademsko uporabo predmet dodatnega neodvisnega preverjanja«. Inštitut svoje programe trži tudi izobraževalnim ustanovam in mladinskim …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.