• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Zoran StevanovićŠolstvoDonald TrumpReferendum
133.744 člankov · 8. 01. 1988–24. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Bo��o Repe, zgodovinar, UL FF«

409 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

V središču·4. 09. 2026

Interpretacija prihodnosti ↗

Janez Janša ob otvoritvi obnovljenega gradu Turjak: »Septembra 1943 so se za njegove mogočne zidove zatekli slovenski vaški stražarji. Ljudje, ki so noč za nočjo pred tem trepetali za življenja, svoja in svojih najbližjih, žena, otrok, staršev, bratov in sester. Ljudje, ki so sklenili, da ne bodo dovolili, da jih ustrahujejo, da jim ropajo imetje in da jih morijo. Naša odgovornost do njih in prihodnjih rodov je, da o tej temni strani meseca v zgodovini slovenskega naroda govorimo. Pa ne samo gov

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Naslovna tema·26. 06. 2026

Ljudska fronta 2026 ↗

Satira je najboljša obramba pred avtoritarci: Protest proti politični preiskovalni policiji 15. junija 2026 © Janez Zalaznik Bomo zmogli še enkrat? Bo dovolj kritične energije? To vprašanje se v Sloveniji postavi vsakič, ko pride na oblast Janez Janša. Vprašanje ni samo, kaj bodo storile opozicijske stranke, ampak tudi, ali je za obrambo demokracije in zamenjavo oblasti mogoče oblikovati dovolj široko povezavo različnih demokratičnih sil. Z vsako novo Janševo vlado se stopnjujejo avtoritarni ele

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Kultura·29. 05. 2026

Srečko Kosovel in Mladina ↗

Srečko Kosovel (1904–1926), čigar stoletnico smrti smo obeležili v sredo, 27. maja, in ki mu je posvečeno letošnje, Kosovelovo leto, nas ne nagovarja le kot pesnik ali simbol prezgodaj umrlega genija, temveč tudi kot izjemno občutljiv in ponovno aktualen diagnostik slovenske družbe. © Wikipedia »Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socijalnem življenju pa bo največji triumf sodobnega človeštva« Od agrarnega lista do revolucionarne Mladine Slovensko 20. stoletje je b

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Politika·11. 03. 2026

Kaj bomo izgubili, če zapravimo te volitve? ↗

… sama po sebi." Dr. Božo Repe, zgodovinar "Tudi ni realno pričakovati, da bomo ob vseh opisanih zgodovinskih izkušnjah demokracijo na njih utrdili kot trajno stanje. Udeležba na volitvah je samoobrambno dejanje: je glas za ohranitev možnosti, da bomo še imeli upanje za prihodnost. Možnosti izbire na volitvah ne jemljite kot iluzijo. Velike zgodovinske napake se pogosto zgodijo zato, ker ljudje ne verjamejo, da možnost izbire obstaja, in prepustijo odločitve drugim. Volilna abstinenca ni odsotnost odločitve – je odločitev sama po sebi," je še poudaril Repe. Nova posebna edicija je na voljo pri …

Uredništvo

V središču·6. 02. 2026

Čigav program je uresničeval domobranski javni tožilec ↗

Sojenje Leonu Rupniku, 21.8.1946. Na fotografiji (z leve): Leon Rupnik in Erwin Rösener, nemški SS-general © Rudi Vaupotič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije Odločitev, s katero je ustavno sodišče razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Rupnik, je prelomna predvsem zato, ker gre za prvo resnično vsebinsko ustavnosodno presojo, ki upošteva zgodovinski kontekst druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Po več kot treh desetletjih nas ta odločitev končno jasno umešča na stra

Dr. Božo Repe, zgodovinar

V središču·16. 01. 2026

Evropa v primežu ↗

Slovenija ima formalno vse institucije liberalne demokracije, je članica EU, ima ustavni red. V praksi pa redno prihaja do političnih pritiskov na institucije, do relativizacije fašizma, demoniziranja antifašizma, instrumentalizacije prava, zlorabe referendumov in nadzornih organov. Za sabo ima obdobja tako imenovanega mehkega avtoritarizma, sploh zadnje Janševe vlade. (na fotografiji Janez Janša na pogovoru v Mengšu) © Luka Dakskobler Smo na začetku povsem novega družbenega reda ali zgolj doživ

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·14. 08. 2025

»Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev« ↗

… Božo Repe, zgodovinar Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško. Kmalu zatem se je na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu pojavil tudi napis Consolato dei Slavi di merda (Konzulat usranih Slovanov …

Luka Volk

Politika·18. 07. 2025

Vsega so krivi komunisti ↗

Spravna slovesnost v Kočevskem rogu, kjer sta se natančno 35 let pred sprejetjem resolucije v evropskem parlamentu, 8. julija 1990 tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik Slovenije Milan Kučan poklonila umorjenim po koncu druge svetovne vojne. Namesto pomiritve pa so dogodki v drugi svetovni vojni in po njej še vedno sredstvo političnega obračunavanja. © Tone Stojko Spomenka Hribar je bila tista, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – z esejem Krivda in greh – odločno i

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·7. 05. 2025

»Tretja svetovna vojna je praktično tukaj« ↗

Zgodovinar dr. Jože Pirjevec opozarja, da je nevarnost nuklearne vojne še vedno zelo prisotna © Borut Krajnc Zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Pirjevec opozarjata, da je druga svetovna vojna dala lekcijo, kaj se ne sme več zgoditi, a se spomin nanjo izgublja oz. prihaja do reinterpretacije. Menita, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama in svarita, da bi lahko terjale visoko ceno. Drugo svetovno vojno danes vidimo "kot veliko tragedijo", po drugi strani pa je Slov

STA

Družba·3. 05. 2025

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo« ↗

… IZJAVA DNEVA "S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva." "Kot zgodovinarki in hkrati …

Uredništvo

Politika·29. 03. 2025

Hitlerjeve in današnje pošasti ↗

Po inavguraciji Donalda Trumpa kot novega predsednika ZDA s pomočjo najbogatejšega čoveka na svetu Elona Muska pričamo še močnejši navezi med politiko in tehnologijo, ki skupaj pomenita plodno podlago za različne teorije zarote in večji fašizem družbe. V ponedeljek, 31. marca, bo zato v Klubu Cankarjevega doma ob 19. uri gost Kritičnega kabareta ameriški zgodovinar Eric Kurlander, čigar knjiga Hitler's Monsters je bolj aktualna kot kadarkoli. Kakor odličen poznavalec sodobne nemške zgodovine Kur

Uredništvo

Družba·23. 08. 2024

Šinigojeva zapuščina ↗

Leta 1986: Janez Zemljarič, podpredsednik jugoslovanske vlade (zveznega izvršnega sveta), Jože Smole, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva in Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade (republiškega izvršnega sveta) © Joco Žnidaršič Tole ni običajen »in memoriam« ob smrti Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika socialistične vlade. In še manj panegirik politiku, ki je sicer v težkih časih spodobno in častno opravljal funkcijo, na katero je bil izvoljen. Kar je bilo nekoč normalno, dane

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·17. 05. 2024

»Če se odločiš, da boš bolniku, če za to zaprosi, pomagal pri smrti, je to dejanje etično. Bolj etičnega dejanja ni.« ↗

… Dr. Stanislav Šuškovič, specialist interne medicine in pulmolog Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Dr. Stanislav Šuškovič je dolga leta delal v bolnišnici na Golniku, v univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, poučeval je tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pred nekaj leti se je upokojil, zdaj pa je v javnost poslal odprto pismo, v katerem je podprl uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Je eden od redkih zdravnikov, ki v Sloveniji podpirajo to možnost. Med drugim se je v pismu vprašal, kaj bi o tej temi v sedanjem času menil Hipokrat. »Ni poznal bolnikov, ki …

Jure Trampuš

Pisma bralcev·12. 04. 2024

Od Katoliških milic do črne roke ↗

… Spoštovani, bil sem star 6 let, ko se je pričela II. svetovna vojna in 10 let, ko se je končala. Rojen sem 30. aprila 1935 v Slovenj Gradcu. Pri 12. letih sem dobil - novo teto 2. 2.1948. Ko se je poročil moj 10 let starejši stric, ki se je od 3 stricev, vpoklicanih v Nemško vojsko, vrnil. Prvi je odšel na delovno obveznost. Bil v uniformah druge svetovne vojne in po njej 4 leta in 4 mesece. Prišel je “podivjan iz vojne”, tako so odrasli takrat govorili o post-travmatskem sindromu, ki spremlja povratnike iz vojn. Nova teta, ki je prišla k hiši, pa je rekla “da je sjostra ta bajlih”, kar nam …

Stane Sajevec, Maribor

Družba·7. 03. 2024

Ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi ↗

… i ali dobrobiti izvrševanja manjšinskih pravic prepustila tistim posameznicam in posameznikom, ki so pravic deležni. Doc. dr. Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU Doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Prof. dr. Tanja Petrović, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Izr. prof. dr. Ana Hofman, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo FF UL Prof. dr. Oto Luthar, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za …

JAVNO PISMO

Komentar·3. 11. 2023

Pravica do spomina ↗

Shod za Palestino v Ljubljani 19. oktobra 2023 © Luka Dakskobler Dve travmi Nemcem in z njimi celotni Evropski uniji očitno nikoli ne bosta dopustili polno zaživeti. Refleks nepotešenega maščevanja nad Rusi, ki so jih Nemci dvakrat napadli in neuspešno poskušali uničiti, nas vodi v položaj, ko bodo nazadnje vojaki vseh evropskih narodov, tako kot v času nacističnega rajha, korakali proti vzhodu. Še prej so to prvi neuspešno poskušali Švedi. In za njimi Francozi z Napoleonom. Ni treba veliko zgod

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Kultura·29. 05. 2023

Odprta akademija / Trajnostno naravnana in brezkompromisno kaotična ↗

Napovedni plakat za letno razstavo UL ALUO: Odprta akademija 2023 © UL ALUO Od 1. do 4. junija bo na vseh treh lokacijah Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (Dolenjska 83, Erjavčeva 23, Tobačna 5) potekala že tradiciobalna Odprta akademija oziroma zaključna razstava študentk in študentov, ki je s spremljevalnimi dogodki obenem njihov največji letni dogodek. Razstave in sorodne dejavnosti bodo potekale tudi širše, od MGLC in Moderne galerije do lokacij letošnje Svetlobne gverile in TAM-T

Uredništvo

Komentar·19. 05. 2023

Če bi spomeniki lahko govorili ↗

Za časa prejšnje vlade Janeza Janše so odstranjevali spomenike iz protokolarnega posestva na Brdu in jih premestili pred vojaški muzej v Pivki. (na fotografiji pokopališče kipov v Pivki) © Luka Dakskobler Pobuda bivšega predsednika Milana Kučana, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, je naletela na hiter pozitiven odziv vlade in predsednice države, desnica pa mu doslej ni izrazito nasprotovala oziroma mu ob možnosti zamenjave s Spomenikom revolucije pritrjuje. Kučan je v pojasn

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Politika·11. 05. 2023

Dr. Božo Repe / Slovenija je 30 let zgolj razprodajala tisto, kar simbolizira nekdanji Trg revolucije ↗

Znameniti spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani © Marco Trovò / Flickr »Mnenje, ali celo politična zahteva, naj se Slovenci odrečejo revoluciji, t.j. distancirajo od revolucionarnih vsebin v svoji zgodovini 20. stoletja, je podobno domišljijski zahtevi, da naj bi to svojo zgodovino kar demontirali, jo v izogib vsem zadregam, povezanim še danes z njo, kar odpravili. S tem, ne bi izključili le vseh njenih vsebin, dobrih in zlih, ter ostali gola številka med obstoječimi državami, temveč

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Konzum·7. 04. 2023

Dnevni ulov ↗

Trska Millefoglie Hostaria Malcanton Via Malcanton 10, Trst Tel.: +39 040 241 07 19 Malcanton je ob torkih zaprt, preostale dni pa obratuje za kosilo (12.00– 15.00) in večerjo (19.00–23.00). Ambient: ob majhnem trgu je nekaj miz tudi zunaj, znotraj pa je z morskimi parafernalijami reč prijetna, in čeprav so miz(ic)e precej skupaj, dovolj udobna Napitki: zanimiv izbor v veliki večini belih vin z obeh strani Brd in s Krasa ter iz Furlanije in Vipavske doline Vegetacija: tale hostaria je ekstremno

Boštjan Napotnik

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija