… e povečaš hitrost, moč začne padati. Se strinjate?«
Dr. Gregor Jurak: »Ni nujno, ne.«
Zoran Stevanović: »Pri meni je.«
Dr. Gregor Jurak: »Treba je pravilno vaditi.«
Čeprav ta dialog razkriva predvsem značajske lastnosti predsednika državnega zbora, na kar so minuli teden opozorili že številni mediji in tudi javnost na družbenih omrežjih, je temeljno vprašanje ostalo pretežno brez odgovora, čeprav je bilo že pojasnilo dr. Juraka seveda jasno. V kakšnem razmerju sta torej moč in hitrost?
Najprej je treba navesti, da je telesna pripravljenost kritičnega pomena za dolgo življenje in dobro …
… »Vemo, da je kondicija svoja stvar, moč in hitrost pa svoja. Med sabo se izključujejo.«
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ob dnevu športa v državnem zboru kineziologu Gregorju Juraku o razmerjih med kondicijo, močjo in hitrostjo
»Naj se še slečem?«
Sokoordinator Levice Luka Mesec v oddaji Tarča na TV SLO 1 poslancu NSi Aleksandru Reberšku, ki mu je hotel odstriči pramen las, da bi jih testiral za prisotnost kokaina
»Za zaprtimi vrati se še vedno naslavljamo s tovariši, v javnosti pa to bolj uporablja starejša generacija, mlajša ne več.«
Poslanec SD Luka Goršek za Dnevnikov Objektiv …
Ozemlje zveze Nato ni neposredno ogroženo s strani Rusije, je danes generalni sekretar zavezništva Mark Rutte dejal v odzivu na pismo Moskve, ki je Natu zagrozila z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak pa je poudaril, da je treba biti pripravljen na morebitno uresničitev ruskih groženj.
"Ne obstaja neposredna grožnja ozemlju Nata. Če bi prišlo do kopičenja sil, bomo to videli in ukrepali, če se karkoli zgodi. Drugače pa bomo ukrepali, saj smo priprav
… Beletrina (Beletrina, 633), Ljubljana, 2025 395 str., 29 €
Krmarjenje med mafijci. Zadnji, peti roman pred kratkim preminulega Alojza Ihana (1961–2026), najprej narativnega pesnika, kasneje vse bolj pripovednika in uglednega imunologa, je nadaljevanje Karantene (2022). Ta se je ukvarjala z obdobjem med epidemijo koronavirusne bolezni, Tihotapec se posveča njenim posledicam.
Pa ne v zdravstvenem smislu, torej s presežnimi smrtmi ali duševnimi posledicami zaradi socialne osame, medijskega strašenja ali zanikanja epidemije oziroma obstoja virusov nasploh. Posledice so bolj materialne narave, …
… in potarna, da smo »Slovenci kot narod izjemno nagnjeni h gradnji prizidkov, s katerimi postopoma krpamo vrzeli, ki nastanejo čez čas. Težave se rešujejo posamično, druga za drugo, s tem pa sčasoma nastajajo nove težave.« Na akupunkturni modus operandi biroja SVET VMES so vplivali tudi drugi dejavniki, denimo okoljska kriza. »Bistveno je, da gradimo čim manj novih objektov in poskusimo čim več popraviti. Danes lahko pravzaprav vse objekte obravnavamo kot grajeno dediščino, torej kot nekaj, kar je smiselno ohraniti in nadgraditi. Rušiti bo vse težje,« pravi Ana Kreč. Pri intervencijah v …
… . Rok Smrdelj, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Mojca Pajnik, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Marko Ribać, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Jože Vogrinc, upokojeni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
dr. Sašo Brlek Slaček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Andreja Trdina, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Tanja Oblak Črnič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Andreja …
… časno pa je še predsednik koalicijske stranke Fokus in državnega sveta. Med drugimi člani sveta so znani zagovorniki nizkih davkov, recimo ekonomist Matej Lahovnik, ki je sicer že od leta 1995 zaposlen na javni Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, največji podjetnik med zdravniki Marko Bitenc, ki vidi zdravstvo kot navadno »gospodarsko dejavnost«, davčni strokovnjak in lastnik zasebne klinike Ivan Simič, ki pa zdaj računa na zdravstvene koncesije. »Očiten namen take sestave je omogočiti delodajalcem posebno platformo – brez ’motenj’ sindikatov –, v okviru …
… temu v Sloveniji nimamo, lahko zgolj vedno znova upamo, da bo prevladala modrost. Sedanja vlada je sicer še pred načrtovanim jesenskim valom zamenjav ta teden že opravila prvo rošado, s katero je pokazala prihajajoči vzorec. Iz bolnišnice v Slovenj Gradcu je odpoklicala tri svetnike. Posloviti se je moral svetnik Mirko Prosen, sicer profesor na Fakulteti za zdravje iz Izole, oditi sta morala Marjan Podgoršek, tudi direktor trboveljske bolnišnice in nekdanji direktor Družbe za svetovanje in upravljanje ter član uprave Cimosa, in Gorazd Korošec. Namesto njih je vlada imenovala kolumnista …
… IZJAVA DNEVA
"Občutek imam, da ta vlada boleha za diagnozo kroničnega privida štirih državnih sovražnikov: javni uslužbenci, davki, tujci in prejemniki socialnih transferjev. To so zanje kritične točke, boksarske vreče, samo o tem se pogovarjajo, samo ta evangelij širijo, skorajda kot sekta, ki ima svoj ritual. Že petnajst let tako poslušam, da bodo prečesali zakonodajo in našli možnosti deregulacije in debirokratizacije, pa o napihnjenem javnem sektorju, pa o 'vitki državi', pa o nižjih davkih in bolj reguliranih migracijah. Železni program. Kronično nizki prejemki (delovnih) invalidov? …
… okoljsko-socialni razmislek o nadaljnjem družbenem razvoju, kar vključuje tudi vzgojo otrok, razvijanje njihove družbene odgovornosti do skupnosti in družbene odgovornosti skupnosti do otrok. Odpira vprašanje, kaj stroka s svojo paradigmo in s svojimi praksami lahko stori, kako lahko pripomore k večji varnosti, k več dobrega za skupnost in za človeštvo. Tukaj ne pišem o konkretnih možnih pristopih širjenja področja delovanja dušeslovnih strok onkraj pomoči posamezniku. Namen pričujočega članka je spodbuditi kritični pogled na obstoječe koncepte in usmeritve delovanja za zaščito duševnega …
Dr. Anica Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in filantropinja
Dr. Bogomir Kovač v svojem komentarju upravičeno opozarja na komaj dojemljivo prevzetnost naših samozvanih ’’osamosvojiteljev’’ ob odkritju novega Maistrovega spomenika v Pivki. Ta dogodek je ponovno razgalil, kako preračunljivo si desna politična elita s Peterletom in Janšo na čelu prisvaja in instrumentalizira lik in delo generala Rudolfa Maistra. Njegov nesporni zgodovinski pomen se danes načrtno mitologizira z enim samim namenom: da bi se nanj projicirala podoba prvega junaka osamosvojitve,
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.