Slavoj Žižek: Nasilje

Predstavljajte si otroka, ki se nalahno udari po licu. In sedaj, kako ga z enako silo oplazi materina dlan. Zakaj otroka v drugem primeru neprimerno bolj boli kot v prvem? Jasno je, da odpira vprašanje nasilja ogromen fenomenološki prostor, ki gre daleč prek štetja trupel ali ocenjevanja škode. Na to zavito pot se je Žižek podal v svoji zadnji knjigi z istim naslovom (Nasilje) in kot vedno ni napisal nekakšnega...

Gyorgy Dragoman: Beli kralj

"Plamen revolucije je bila kinodvorana, največji kino v mestu, in tja je zdaj šla tudi naša šola, in tudi jaz sem redno zahajal v ta kino, toda zaradi trde teme, v kakršni smo običajno morali sedeti in čakati na elektriko, sem bil nazadnje v njej pred enim letom" in tako dalje. Stavek potem traja še petkrat, desetkrat toliko. Stavki v Belem kralju se ne končajo - daljši so od odstavkov, včasih celo od poglavij.

Patrik Süskind: Zgodba gospoda Sommerja

Deček živi v Dolnjem Jezeru, pleza na drevesa in računa, s kakšno hitrostjo bi padel z njih, pri histerični gospodični Funkel se uči igranja na klavir, upa, da bo domov pospremil deklico Karolino, se trudi izboljšati vožnjo s kolesom in pri sosedih škili v televizijo, tehnološko čudo. A vse to ni nič v primerjavi s skrivnostjo gospoda Sommerja, čudaškega hodca, za katerega nihče ne ve - niti noče vedeti -, zakaj...

Dr. France Bučar: Rojstvo države - Izpred praga narodove smrti v lastno državnost

France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta in človek, ki je v Strasbourgu leta 1988 vsej Evropi razložil, kaj se dogaja v Jugoslaviji, tukaj pa so ga komunisti razglasili za narodnega izdajalca, je napisal esejistično knjigo o nastanku Slovenije. Drugače od aktualne politične (re)interpretacije zgodovinskih resnic izvora državnosti ne vidi v zlatih časih osamosvojitve ali, kar je sicer še absurdneje, v...

Ivan Ivanji: Titov prevajalec

Tito ni maral, kadar so mu prepevali "Druže Tito, ljubičice bela". Kardelj ga je klical Joža, Jovanka pa Tito. Bruno Kreisky je bil tako skopušen, da je na sprejemih za pitje šampanjca nastavljal male kozarce, za pitje vode pa velike. Avstrijski veleposlanik je na Titovem "diplomatskem lovu" ubil francoskega veleposlanika. In tako dalje.

Anna Davis: Večerja

Kaj se lahko zgodi med aperitivom v dnevni sobi in kokosovo kremo po bavarsko s tropskim sadnim sokom, če sta vmes še predjed in glavna jed? Poštirkana večerja se lahko spremeni v psihotobogan s pijanimi ženami, biseksualnimi soprogi, mrtvimi brati...Nenadoma tisti, ki je bil na začetku obsojen, da je neuravnovešen, deluje kot popolnoma priseben.

Gabriela Babnik: Koža iz bombaža

On iz Burkine Faso, ona iz Ljubljane, on temen, ona riževa ženska. Se srečata, se zapleteta v razmerje, on pride v Slovenijo in mu je hladno.

Joseph Campbell: Miti, po katerih živimo

Joseph Campbell (1904-87), ameriški primerjalni religiolog, je blestel s svojimi knjigami o mitologiji. Knjiga Maske Bogov, ki je zelo vplivala na Lucasa in Vojno zvezd, je klasika, toda nič manjša klasika ni knjiga Miti, po katerih živimo, ki je izšla leta 1972, v njej pa je zbran ducat predavanj, ki jih je imel med letoma 1958 in 1971, recimo "Vpliv znanosti na mit", "Ločitev vzhoda in zahoda", "Zen",...

Rosvita Pesek: Osamosvojitev Slovenije

Včasih, za kak konec tedna, še vedno obiščem Arijano in Marka. Čeprav se po navadi ne strinjamo skoraj v nobeni stvari, nas druži velika ljubezen do dobre hrane (in vinca), ki jo je mogoče pojesti v sicer že dodobra skomercializiranih oštarijah na istrskih gričkih. In Marko, to ni nobena skrivnost, je bil in je še velik nasprotnik slovenske osamosvojitve.

Helena Motoh: Žgečkanje ušes in kitajska influenca

Sinologinja in doktorica filozofije Helena Motoh je knjigo podnaslovila Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji. Zveni namenjeno zgolj ozkemu strokovnemu krogu, zainteresiranemu za zgodovino idej in medkulturni dialog, a avtorica zanimive vpoglede v evropsko in kitajsko misel ter njuno interakcijo ponuja tako strokovni kot širši zainteresirani javnos...

Hadžem Hajdarević: Ustje jezika

Pesniška zbirka Ustje jezika bosanskega pesnika Hadžema Hajdarevića je v prvem, temačnejšem delu ( Futur pepela in ognja ) vpeta v deželo, ki je ni, v deželo, ki so ji popili vode, ki jo delijo na veter in zrak, ki nima tal, med vode Drine in Sutjeske, Pive in Neretve, med založeno zgodovino in novi strah pred pozabo, v drugem, vedrejšem ( Na sonetnih otokih ) pa Najtežja zgodba postane preprosta, ko jo jezik...

Naguib Mahfouz: Pot med palačami; Palača poželenja; Cukrarska ulica

Čeprav je zadnji del Kairske trilogije, enega temeljnih del sodobne arabske književnosti, Cukrarska ulica, v slovenščini izšel letos, šele po smrti egipčanskega nobelovca Naguiba Mahfouza, je to vseeno velikanski poklon avtorju in nedvomno bogat biser v slovenskem prevodnem leposlovju.

Vinko Möderndorfer: Odprla sem oči in šla k oknu

Lacroixova enodelna oblekica, Baldinijevi sandali, perilo Perla, obleke Rocco Barocco, kratke hlače Dolce&Gabbana, jadrnice Dufourt 325 GL, vse zasluženo z očetovo uspešno kariero, v vsem tem on in ona, očitno v krizi srednjih let, brez svoje identitete, čakajoč na nekaj, kar ju bo premaknilo, na obali pa postavni nagi osemnajstletnik s knjigo Lorcinih pesmi...

Candace Bushnell: Šminkasta džungla

Gospa Bushnell še vedno jezdi na svoji megauspešnici Seks v mestu. Šminkasta džungla ni nič drugačna: zgodba o megauspešnih Newyorčankah, ki imajo naduspešne kariere, kupujejo diamante, se ločujejo, imajo manekenske ljubimce in gromozanska stanovanja s pogledom na Centralni park, hodijo z bogataši, so noseče... skratka, so ideal vsake sodobne ženske.

Philip K. Dick: Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?

"Emigrirajte ali degenerirajte! Izbira je vaša!" Tako se glasi propagandni slogan, ki ga vrtijo v sci-fiju Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?, po katerem je Ridley Scott posnel Iztrebljevalca, sodobno filmsko klasiko, toda nič manjšo od samega romana.

Fjodor Sologub: Mali hudobec

Fjodor Teternikov, ki se je rad podpisoval kot Sologub, je bil med sodobniki eksces - "uslužbenec hudiča". V zgodovino ruske literature pa se je skromno vpisal kot "eden izmed" začetnikov simbolizma.

Manca Košir: Moška pisma

Ni še dolgo, kar je dr. Koširjeva, ki ni zgolj poznavalka moške drugačnosti, marveč predvsem izvedenka za novinarsko etiko in literarno novinarstvo, zatrjevala, da v Sloveniji nima česa brati, saj so tako rekoč vsi naši časopisi po domače povedano za en drek. Okej, nekaterim je šlo to žalostno dejstvo do srca in bržčas so ponižno zaprosili gospo profesorico, naj jim magari z epistolami, lahko pa tudi s kolumnami...

Georges Lefebvre: Francoska revolucija

Kako si predstavljamo francosko revolucijo? Navadno kot padec Bastije. Ko nam kdo reče "francoska revolucija", namreč že kar avtomatično pred sabo zagledamo Bastijo in ljudske množice, ki jurišajo nanjo - truma trupel, klavnica, kaos. Toda Bastija je bila v resnici le fusnota - Georges Lefebvre ji v Francoski revoluciji, 350-stranski monografiji, nameni le dva ne ravno dolga odstavka.

Antologija kubanske kratke proze: Zgodbe s Kube

Ana se po petnajstih letih izgnanstva vrne v rodno mesto, pa je ne tu ne tam, med deželama in kulturama. Pevka bolera iz kluba Votlina Amada Luna postane obsedenost mladega fanta, ki ga je spremljala s Kube v Ameriko. Miyares in Isolina obogatita zaradi psa, ki jima ga je podaril santer. Skupina vojakov se izgubi v angolski džungli in drug za drugim umirajo.

Lojze Peterle: Evropski večeri Lojzeta Peterleta

Uh, koliko založb je moralo sodelovati, da so izdale Peterletove pogovore s pomembnimi Slovenci na elitnih lokacijah, ki jih je predvajala tudi TV Pika. Na ploščku so pogovori razširjeni, čeprav nekateri manjkajo, v knjigi so prepisani vsi, a skrajšani in veliko manj zanimivi. Gostje pa (to je treba priznati) v glavnem veliki slovenski pomembneži.

Antoine De Saint-Exupery: Nočni let

Francoski pilot Antoine de Saint-Exupery je imel kratko življenje - in pisal je kratke romane. To, da je z letalom izginil leta 1944, je bila le izpolnitev prerokbe, ki jo je popisal v Nočnem letu - tudi Fabien, pilot poštnega letala, namreč izgine. In ko ga bodo enkrat našli, magari čez mnoga leta, tako kot so čez mnoga leta - menda - našli Saint-Exuperyja, bo obdan s sporočili, ki ne bodo imela več nobenega...

Isabelle Miniere: Navaden par

On se nekega dne zdrzne: prazen sem, votel, nič me ni. Na videz popoln par, uspešen, z otrokom, uglajen, notranje razpada. On se je znašel v eksistencialni krizi, ona svoje otroške frustracije zapolnjuje s pisanjem otroških zgodbic in nenehnim čustvenim izsiljevanjem moža.

Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007

“Sicer pa sta bila strip in film že od rojstva večna tekmeca, ki pa vseeno nista mogla eden brez drugega in sta si ves čas izmenjevala (ali bolje rečeno kradla) ideje,” v uvodnem delu piše Iztok Sitar. Drži, v razvitem svetu se je film marsičesa naučil od stripa (in obratno), v slovenskem mikrokozmosu pa stvari niso tako linearne.

Petar Papuga, Petra Globočnik Papuga: Naša prehrana, odsev nas samih

Petar Papuga je najbrž najbolj eruditski in najučinkovitejši znanstvenik komplementarne medicine pri nas. Pravi sicer, da bi najraje pisal knjige, ki bi se ukvarjale z zdravjem kot celoto, a da je za bralca ta celota takole v enem šusu pogosto prenaporna, zato se je v eni knjigi najpametneje osredotočiti na en segment.

Clive Hamilton: Fetiš rasti

Zdaj, ko slovenska vlada čez vse plafone napihuje - in fetišizira - visoko gospodarsko rast, morate nujno prebrati knjigo Fetiš rasti, v kateri Clive Hamilton pokaže, da je gospodarska rast le mit, ki ljudem obljublja srečo, blaginjo, blaženost, ekstazo in raj na Zemlji, življenja pa jim dejansko ne izboljša.

Edo Marinček: Skok v smetano, izumitelj Peter Florjančič pripoveduje o svojem življenju

Zakaj bi kdo napisal knjigo o svojem življenju? Zelo preprosto: ker je bilo njegovo življenje kot roman. Obstajajo avtobiografije res slavnih ljudi, princese Diane recimo. Te knjige beremo zaradi želje po tem, da bi spoznali zakulisje nekega življenja, drugačnega, kot ga opišejo javne biografije. Zakaj pa beremo avtobiografije ne ravno svetovno znanih ljudi? Ker se berejo k...

Aleksander Afanasjev: Ruske pravljice

Aleksander Nikolajevič Afanasjev je v letih 1855-1863 izdal osem zvezkov Ruskih ljudskih pravljic, s čimer si je prislužil vzdevek ruski Grimm. Stoletje in pol pozneje slovenska Zbirka velikih pravljičarjev ponuja 68 izbranih izmed več kot šeststo pravljic, ki jih je zbral Afanasjev.

Lewis Carroll: Le kaj je pisal svojim Alicam

Charles Lutwidge Dodgson alias "Lewis Carroll" je bil na tem, da postane duhovnik, pa si je zadnji trenutek premislil. Menda zaradi govorne napake. Toda kljub temu je živel kot duhovnik - sam in celibatno, zelo urejeno, celo pedantno, bral je Biblijo, samoto razbijal s sestavljanjem in z razstavljanjem matematičnih in lingvističnih ugank, pisal fantazijske knjige a la Aličine dogodivščine v Čudežni deželi, Alica v...

Tom Lanoye: Kartonaste škatle

Srečala sta se kot dečka na skupnem izletu. Za enega prijateljstvo, za drugega neuslišana ljubezen, ki ga je vznemirjala vse šolanje, kajti "proti koncu zadnjega letnika je Z. zrasel v kanibalsko lepega mladeniča" in povzročil "Amorjev sindrom" totalne zaljubljenosti.

Johann Wolfgang Goethe: Poezija in resnično

Brez skrbi, to ni esej o estetiki - podnaslov se namreč glasi Iz mojega življenja. Kar seveda pomeni, da gre za Goethejevo avtobiografijo. Začne se pri rojstvu, leta 1749, ko je bila nebeška konstelacija ugodna, toda ne konča se z znamenitim "Več luči", ampak bistveno prej, tako da boste morali pošpegati v druge knjige, če boste hoteli izvedeti, kaj vse se mu je zgodilo na potovanju po Italiji.