Obrtniki pač

O odvetnikih, ki ne izstavljajo računov in ki jim odvetniška zbornica ne bo krila hrbta

Odvetniška ekipa v procesu Čista lopata

Odvetniška ekipa v procesu Čista lopata
© Borut Krajnc

V teh dneh je spet postala zanimiva stara zgodba o odvetnikih, ki za svoje storitve ne izdajajo računov. Čeprav se to zdi neverjetno in neprimerno (račun danes dobiš že tako rekoč za vsako kavo), informacija ni povzročila ogorčenja ljudi - uporabnikov odvetniških storitev. Seveda, ker to zanje ni nič novega. Tako poslujejo že leta, v bistvu je težje najti stranko, ki je za odvetniško storitev prejela račun, kot pa stranko, ki ga ni.

Gotovo tega ne počno vsi od okoli 1400 registriranih odvetnikov oziroma ne ves čas. Nadzorni organi doslej niso ugotovili nepravilnosti, čeprav naj bi prav to zdaj preiskovala tudi davčna uprava. Gre predvsem za prakso pri poslovanju s fizičnimi osebami, pri poslovanju z državo in s podjetji je tega manj oziroma se izstavi več računov. Je prav, da se uporabniki odvetniških storitev tiho strinjajo z neizstavljanjem računov in s tem omogočajo takšno poslovanje? Verjetno ne. A nič manj narobe ni, ko se strinjajo z že kar pregovornim neizstavljanjem računov obrtnikov, pa to, še posebej v času krize, ko denarja ni, ni nič nepričakovanega.

Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc pojasnjuje, da so predpisi in stališče zbornice glede tega vprašanja povsem jasni: „Vsak odvetnik je za opravljeno storitev dolžan izstaviti račun. Kdor tega ne stori, ravna v nasprotju s predpisi in stališčem zbornice. Če ne izstavi računa in potem ne prijavi dohodka, ki ga je pridobil na podlagi neizstavljenega računa, potem stori kaznivo dejanje davčne zatajitve in še kak prekršek zraven.“ V zbornici sicer podatkov o poslovanju odvetnikov ne zbirajo, saj za to nimajo pristojnosti, kaj šele možnosti. Poznajo pa govorice. Kozinc se strinja, da ti očitki mečejo slabo luč na celotno odvetništvo in tudi na odvetniško zbornico. Ta bo zato, če bodo pristojni organi, recimo davčna uprava, za posameznega odvetnika ugotovili, da ne izdaja računov, „te odvetnike kaznovala. Dokler pa smo na ravni govoric, tega ne moremo storiti, lahko le zavzamemo stališče do tega vprašanja, ki sem ga že omenil.“

Država oziroma vlada je pred časom rešitev videla v davčnih blagajnah za odvetnike. A je odvetniška zbornica to zamisel internacionalizirala in evropska odvetniška zveza, ki deluje pri evropski komisiji, je tak ukrep odsvetovala, saj bi utegnil ogroziti po zakonu tako svet zaupni odnos med stranko in odvetnikom. Smisel tega je predvsem zaščita prvih, glede računov pa očitno koristi tudi slednjim.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Franc Mihič, Ribnica

    Obrtniki pač

    Iz osebne izkušnje rabe odvetniških storitev, mi je polovica odvetnikov izdala le blagajniški prejemek za plačilo, ne računa, druga slaba polovica pa čisto nič(!), čeprav gre za zelo ugledne odvetnike in odvetniške pisarne. Za en moj takšen primer, ko za odvetniško storitev nisem nikoli dobil pravega računa, sem se pred leti obrnil na OZS, preje pa tudi na Ministrstvo za pravosodje. Prejeti odgovor, vse je O.K. Več