Med realnostjo in fikcijo

V največji opozicijski stranki SDS so prepričani, da je samoomejevanje države edina prava pot za ureditev slovenskih javnih financ brez tuje pomoči. Zato vztrajajo, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo in da začne veljati že leta 2015 in ne šele leta 2017. Privarčevati da je mogoče veliko, če je le dovolj volje. Ultimativen dokaz naj bi bila Janševa vlada, ki da ji je proračunski primanjkljaj v manj kot letu dni uspelo znižati z 2,3 milijarde evrov na eno milijardo evrov, torej kar za 1,3 milijarde evrov. Pa to res drži? Bi morali Janši čestitati za ta veliki dosežek?

Hudič se, tako kot vedno, skriva v podrobnostih. Marca letos je statistični urad objavil podatek, da je primanjkljaj države v letu 2011 znašal 2,3 milijarde evrov ali 6,4 odstotka BDP-ja. Medtem ko je za leto 2012 ugotovil, da je primanjkljaj države znašal 1,3 milijarde evrov ali 3,7 odstotka BDP-ja. Po teh podatkih se je primanjkljaj v resnici zmanjšal za milijardo evrov. Toda. Cel kup varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejela Janševa vlada, je letos padlo na sodišču: od pokojnin do regresa za letni dopust zaposlenih v javni upravi. Stroški povračila teh ihtavih varčevalnih potez Janševe vlade bodo javne finance stali vsaj dvesto milijonov evrov. OK. Potemtakem je Janševi vladi primanjkljaj države uspelo zmanjšati za 800 milijonov evrov? Tudi to bi bil lep uspeh. A kaj, ko je tudi ta številka zgolj fiktivna. Statistični urad je v napoved primanjkljaja države za leto 2013 vključil tudi dokapitalizacijo bank v prvem četrtletju leta 2013 v vrednosti 420 milijonov evrov ali 1,2 odstotka BDP-ja. Za toliko bo primanjkljaj v letu 2013 večji. V resnici pa bi moral biti za toliko večji primanjkljaj v letu 2012, saj je bil večji del teh obveznosti sprejet že v lanskem letu. Govorimo seveda o tako imenovanih obveznicah Coco. Država je NLB-ju junija lani odobrila posojilo v vrednosti 320 milijonov evrov v obliki vplačila konvertibilnih instrumentov, bolj poznanih kot obveznice Coco. Konec decembra lani je državni zbor celo sprejel mini rebalans državnega proračuna za leto 2012, ki je vključeval omenjeno posojilo. Nato pa je bilo na prehodu iz lanskega v letošnje leto odobreno še posojilo NKBM-ju v višini sto milijonov evrov.

Janševi vladi proračunskega primanjkljaja ni uspelo znižati za 1,3 milijarde evrov, kot se hvali. V resnici ga je zmanjšala samo za približno 400 milijonov.

Po mnenju bivšega predsednika fiskalnega sveta, ekonomista dr. Marjana Senjurja, bi vsaj posojilo NLB-ju moralo biti vknjiženo za leto 2012. »Ne vem, zakaj je statistični urad knjižil omenjena posojila, ki so nastala v letu 2012, v letu 2013. S tem je neupravičeno izboljšal rezultat primanjkljaja za leto 2012 in ga poslabšal za leto 2013. Primanjkljaj države v letu 2012 je bil dejansko 4,9-odstoten in ne 3,7-odstoten. Tak podatek bi bil bolj realen in tudi bolj verodostojen,« na svojem blogu piše Senjur, ob tem pa se sprašuje, ali je statistični urad namenoma polepšal rezultate bivše vlade in otežil začetek novi vladi. Skratka: Janševi vladi primanjkljaja ni uspelo znižati za 1,3 milijarde evrov, kot se rada hvali. Pa tudi ne za milijardo evrov. Niti ne za osemsto milijonov. V resnici ga je znižala samo za približno 400 milijonov evrov.

Ob tem pa Senjur opozarja še na eno umazano podrobnost, namreč na škodo, ki jo je Janševa vlada z zaletavim varčevanjem povzročila gospodarstvu. V lanskem letu so se bruto investicije države znižale za 20 odstotkov oziroma za 257 milijonov evrov, kapitalski transferji pa za 57 odstotkov oziroma za 423 milijonov evrov. To pomeni, da je Janševa vlada za 680 milijonov evrov znižala sredstva, ki neposredno vplivajo na gospodarsko aktivnost! Leta 2012 so kapitalski transferji znašali 0,4 odstotka BDP-ja, leto poprej pa 1,3 odstotka BDP-ja. »To pomeni, da je bila vlada v letu 2012 pasivna, skoraj nedelujoča na področju sanacije težav v gospodarstvu in bankah. Kar se podjetij tiče, je menila, da ni ’božiček’, kar se tiče bank, pa so nameravali NLB prodati. S sanacijo bank se je vlada začela ukvarjati šele v drugi polovici leta 2012, ko je propadla njihova sanjska želja, da bodo težave bank rešili s prodajo NLB-ja,« je kritičen Senjur. Pretežni del zmanjšanja primanjkljaja v letu 2012 gre tako pripisati dejstvu, da se je država umaknila iz gospodarstva in ga po mačehovsko prepustila recesiji, da se samo znajde ali pa propade. »To pa seveda ni vzdržno stališče.«