Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Politika  |  Intervju

Predsednik Katalonije: Vsi španski politiki so namigovali, da je Slovenija odgovorna za nasilje v Jugoslaviji

Predsednik Torro je obiskal Slovenijo na povabilo milana Kučana. Nekdanji slovenski predsednik je eden izmed tistih evropskih državnikov, ki že vrsto let podpirajo prizadevanja Kataloncev, da bi udejanjili pravico do samoodločbe.

Predsednik Torra je obiskal Slovenijo na povabilo Milana Kučana. Nekdanji slovenski predsednik je eden izmed tistih evropskih državnikov, ki že vrsto let podpirajo prizadevanja Kataloncev, da bi udejanjili pravico do samoodločbe.

»Tudi jaz bi imel takšno pisarno,« nam je dejal katalonski predsednik Quim Torra (55) in z gibom roke proti oknu pokazal na park Tivoli, v katerem stoji Muzej novejše zgodovine Slovenije. Tam, na Cekinovem gradu, daleč od njegovega urada, sedeža katalonske vlade, razkošne barcelonske palače iz 15. ali 16. stoletja, ki izpričuje večstoletno avtonomijo Katalonije, smo se s predsednikom pogovarjali o ključni temi njegovega mandata: o prizadevanjih Kataloncev, da bi na zavezujočem, v mednarodni skupnosti potrjenem referendumu o neodvisnosti lahko sami odločali o svoji usodi.

Španske oblasti, sklicujoč se na ustavno načelo o »nedeljivi enotnosti« španske nacije, Kataloncem pravico do samoodločbe odrekajo. Ne le s togim legalizmom, temveč tudi – kar izpričuje nasilje španskih policijskih enot nad udeleženci (nelegalnega) referenduma o neodvisnosti lani oktobra – z represijo in kazenskim pregonom tistih katalonskih politikov, ki so ga pripravili.

Novi katalonski predsednik ravna v skladu z voljo Kataloncev, ki so na volitvah lani decembra znova večinsko podprli independistične stranke. Vendar je septembra v svojem briljantnem nagovoru ljudstvu, naslovljenem Naš trenutek, prizadevanja Kataloncev za pravico do samoodločbe internacionaliziral z njihovo umestitvijo v kontekst širših evropskih prizadevanj za pravo demokracijo. Mednje sodijo tudi tiste demokratične pobude, ki spričo preporoda evropskih nacionalizmov poudarjajo državljanske in ne (le) kulturne sestavine v tkivih držav članic.

Torra se je v Sloveniji sestal z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, nastopil v mestni hiši s predavanjem o tem, zakaj je španska ustava za Katalonce »kletka«, in se s člani Gospodarske zbornice dogovarjal o sodelovanju med Slovenijo in Katalonijo.

Sprejel ga je tudi predsednik Borut Pahor. Bilo je prvič, da je katalonskega predsednika, čeprav na neformalnem pogovoru, sprejel predsednik druge države.

Gospod predsednik, pravzaprav ste, če lahko tako rečem, novinec v politiki. Več kot 20 let ste bili odvetnik, zaposleni v multinacionalki, nato novinar, urednik in založnik. Že prej ste sicer delovali v združenjih, ki si prizadevajo za samostojno Katalonijo, a v politiko ste vstopili šele decembra lani, ko ste bili kot neodvisni kandidat na volilni listi JuntsxCat katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta izvoljeni za poslanca v katalonskem parlamentu. Sedem mesecev kasneje ste že postali predsednik Katalonije. Zakaj ste se odločili vstopiti v politiko?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Jordi Oriola Folch, Barcelona

    Intervju: Quim Torro

    Štirje politični zaporniki in borci za neodvisnost Katalonije že 17 dni gladovno stavkajo. Eden izmed njih je zaradi zdravstvenih težav moral biti premeščen v bolnišnico. Vsi štirje so že več kot leto dni v priporu in so se odločili za gladovno stavko, da bi od Ustavnega sodišča - najvišjega sodišča v Španiji - zahtevali, da preneha odlašati z odgovorom na njihove zahteve po sodni zaščiti. Več

  • Xavier Diez Rodríguez, Girona, Katalonija, Španija

    Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Težko je v nekaj besedah strniti zgodovino naroda, ki je v 18. stoletju ostal brez svoje državnosti in bil nato sistematično zatiran s strani države, ki ga je stoletja skušala raznaroditi. Vseeno predlagam sledeči povzetek, izhajajoč iz biografskih podatkov o katalonskih predsednikih vlade, od obnovitve avtonomne vlade leta 1931, ko je bila ustanovljena Republika (zahvaljujoč v dobri meri katalonskemu... Več

  • Eulàlia Iglesias, Barcelona, Španija (Katalonija)

    Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Več