Marjan Horvat

11. 7. 2019  |  Družba

Ivo Goldstein: Ustaši so bili izdajalci hrvaškega naroda, bili so najslabši Hrvati

V posebni številki INTERVJU 2019 tudi hrvaški zgodovinar Ivo Goldstein

Ivo Goldstein, hrvaški zgodovinar

Ivo Goldstein, hrvaški zgodovinar
© Uroš Abram

"Nikakršna relativizacija zločinskega značaja NDH ni mogoča," še dodaja Ivo Goldstein, sicer eden najboljših poznavalcev hrvaške polpretekle zgodovine, v pogovoru za posebno edicijo MLADINA INTERVJU 2019. Leta 2001 je z očetom Slavkom Goldsteinom, znanim založnikom, zgodovinarjem in politikom, napisal knjigo Holokavst v Zagrebu, deset let pozneje pa je v njunem soavtorstvu izšla še knjiga Jasenovac in Bleiburg nista isto. Letos je izdal novo knjigo o Jasenovcu, doslej najobsežnejšo o tej temi. 

"Pogosto se storilci niti ne zavedajo svojih zločinov oziroma tega, da so prešli mejo, določeno s 'pravili' vojne. Še naprej so prepričani, da ostajajo zelo preprosti ljudje, ki pač delajo tisto, kar je dobro za 'našo stvar'."

Zaradi pisanja o zgodovinski resnici dogajanja med 2. svetovno vojno na hrvaških tleh je Ivo Goldstein nenehno trn v peti tistim hrvaškim krogom, ki si prizadevajo rehabilitirati NFH in vrednote ustaškega režima. Sam pravi, da se mora odzvati. Ne le, ker njihovo početje hromi razvoj hrvaške družbe in države, temveč mora spregovoriti tudi zato, pojasnjuje z latinskim izrekom, "da bi si rešil dušo". 

V fokusu našega pogovora z njim je bila njegova najnovejša knjiga o Jasenovcu. V njej je Goldstein ustroj in delovanje tega ustaškega taborišča predstavil skozi osebne zgodbe ljudi, žrtev in tudi krvnikov, da bi s takšnim "počlovečenjem" vojne in vojnih zločinov lahko zares nagovoril sodobne bralce. Z njo je potrdil grozljivo misel filozofinje Hannah Arendt o "banalnosti zla": "Pogosto se storilci niti ne zavedajo svojih zločinov oziroma tega, da so prešli mejo, določeno s 'pravili' vojne. Še naprej so prepričani, da ostajajo zelo preprosti ljudje, ki pač delajo tisto, kar je dobro za 'našo stvar'." 

"Na razpotju smo. Na razpotju, kjer se moramo odločiti, ali bomo gradili odprte ali zaprte družbe, ali bomo izbirali strpnost, sodelovanje in empatijo ali pa sovražno nastrojenost drug do drugega."

Z avtorjem smo se seveda pogovarjali tudi o perpetuiranju ideologije ustaštva v današnji Hrvaški in o drugih nacionalističnih gibanjih ta čas v Evropi. Goldstein poudarja, da obujanje starih konfliktov med ideološko nasprotnimi stranmi v 2. svetovni vojni v resnici govori o današnjem času: "Govori o tem, da tisti, ki skušajo rehabilitirati ustaše, četnike ali domobrance, torej sodelavce okupatorja, zagovarjajo tradicionalistični in konzervativni svetovni nazor oziroma politično filozofijo, ki je sovražna do drugega in drugačnega ... Na razpotju smo. Na razpotju, kjer se moramo odločiti, ali bomo gradili odprte ali zaprte družbe, ali bomo izbirali strpnost, sodelovanje in empatijo ali pa sovražno nastrojenost drug do drugega."

Več si preberite v novi posebni številki MLADINA INTERVJU 2019, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.