Izak Košir

23. 1. 2020  |  Politika

Je pravično, da prejemnik nizke pokojnine plačuje enako kot poslanec?

Bo tokrat za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dovolj politične volje?

© Mohamed Hassan / Pixabay

Včeraj so se glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oglasili sindikati, ki opozarjajo, da bi odlašanje te odločitve na kasnejšo celovito zdravstveno reformo pomenilo prelaganje tega ukrepa v nedoločljivo prihodnost. Že lani so to problematizirali v Levici, decembra pa smo javno pismo poslankam in poslancem napisali tudi v uredništvu Mladine. Zdaj je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podprla tudi poslanska skupina Šarčeve stranke LMŠ. "S tem bomo čez leto dni milijone, ki predstavljajo dobičke zavarovalnic, namenili ljudem, njihovemu zdravju in zdravstveni oskrbi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Po torkovih vlaganjih dopolnil glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje je koalicija ponovno preštevala glasove. Predloge dopolnil so vložili tako v LMŠ kot v SD.

V LMŠ predlagajo, da bi višina obveznega pavšalnega prispevka, s katerimi bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, znašala 32 evrov. Predvidena je valorizacija višine prispevka, morebitni manko v zdravstveni blagajni pa bi se kril iz državnega proračuna.

Medtem bi po predlogu SD za plačevanje prispevka določili progresivno lestvico. Posameznik bi plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki. Prispevek bi znašal med 10 in 150 evri mesečno, skupaj bi se iz tega naslova v zdravstveno blagajno steklo 477,4 milijona evrov na leto. Bi pa bili oproščeni plačila prispevka tisti s skupnimi prispevki do 3500 evrov na leto, namesto njih bi plačevala država iz proračuna v znesku 25 evrov mesečno.

Ob tem v Levici nekaterim strankam očitajo, da spreminjajo stališča zato, da bi ohranili komercialne zdravstvene zavarovalnice. "V torek smo lahko v živo spremljali dva taka manevra, eden je bil od SMC, drugi pa od SD. Oba poskusa iskanja izgovora, da se ne naredi to, kar se v tem hipu načeloma lahko naredi," je v izjavi za medije povedal poslanec Levice Miha Kordiš.

V poslanski skupini LMŠ so v zadnjem sporočilu za javnost poudarili, da sta že od samega začetka, odkar se pogovarjajo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, njihova izhodišče in pogoj za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja jasna: obseg zdravstvenih pravic se ne spreminja. Zato dodajajo, da so kakršnakoli navajanja, da z zakonom krčijo obseg pravic, zavajajoča.

"15 let se je politika zatekala k »celovitosti in sistemskosti«, nato pa si je zaradi nesoglasij o malenkostih na koncu vedno oprala roke."

Pri višini prispevka so sledili mnenju ministrstva za finance, ki je znesek izračunalo na podlagi podatkov ZZZS. Po teh izračunih obvezni pavšalni prispevek v višini 32 EUR zagotavlja javnofinančno vzdržnost zdravstvene blagajne vsaj za dve leti. Bojazen, da bi morali po dveh letih zaradi prenizkega zneska primanjkljaj pokrivati iz državnega proračuna, je po njihovem odveč. "Novela namreč predvideva tudi enkrat letno uskladitev obveznega pavšalnega prispevka z rastjo povprečne bruto plače, proračun je tako zgolj skrajna varovalka za nepredvidene situacije in enkratno pokrivanje cca. 10-milijonskega primanjkljaja ob prehodu iz stare v novo ureditev."

Ob tem ni nepomembno, da je znesek še vedno nižji od trenutne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem bo denar, ki je doslej ostajal komercialnim zavarovalnicam, zdaj namenjen zdravstveni oskrbi ljudi, sistem pa bo še vedno finančno vzdržen, dodajajo v poslanski skupini LMŠ. 

Poudarjajo pa, da je trenutna novela zakona le prvi korak in upati je, da obvezni pavšalni prispevek sploh ne bo stopil v veljavo. V drugem koraku se namreč pripravljajo popravki zakona, ki naj bi prinesli tudi solidarno noto – torej da vsi ne plačujemo enako. "Ni pravično, da prejemnik nizke pokojnine plačuje enako kot – če hočete – poslanec. Solidarnostna lestvica za LMŠ nikoli ni bila pod vprašajem."

"Sklicevanje na to, da minister za zdravje in minister za finance nista dovolj jasno podprla ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je na mizi, razumemo zgolj kot izgovor, da se tudi po toliko letih poskusov ukinjanja dopolnilnega zavarovanja nič ne zgodi."

Sklicevanje na to, da bi bilo treba ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja urediti sistemsko in celovito, svojo težo sicer ima, a izkušnje poldrugega desetletja kažejo, da gre bolj za izgovor in orodje za to, da se na tem področju spet nič ne zgodi, so zapisali. "15 let se je politika zatekala k »celovitosti in sistemskosti«, nato pa si je zaradi nesoglasij o malenkostih na koncu vedno oprala roke. Sprememb ni bilo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je ostalo, prelivanje dela sredstev v dobičke zavarovalnic prav tako."

V poslanski skupini LMŠ so izpostavili, da odkar je v zakonodajnem postopku novela tega zakona, konstruktivno sodelujejo tako z ministrstvom za zdravje kot ministrstvom za finance. V zadnjih tednih so, pravijo, prisluhnili tudi vsem pripombam ZZZS. "Sklicevanje na to, da minister za zdravje in minister za finance nista dovolj jasno podprla ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je na mizi, zato razumemo zgolj kot izgovor, da se tudi po toliko letih poskusov ukinjanja dopolnilnega zavarovanja nič ne zgodi. Zdaj imamo pred sabo v praksi izvedljiv zakon, potrebna je le še zadostna politična volja, za dobro ljudi in ne za neke druge interese," so sklenili v sporočilu za javnost. 

Tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od državljank in državljanov na leto poberejo približno 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480 milijonov evrov.

Spomnimo, da tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od državljank in državljanov na leto poberejo približno 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480 milijonov evrov. Ali 60 milijonov evrov manj. To je znesek za raznorazne administrativne stroške, plače, provizije in seveda dobiček.

Druga težava, ki je ne moremo spregledati, pa je sistemska nesolidarnost, saj denimo danes upokojenec s 400 evri pokojnine za zavarovanje plačuje isti znesek kot menedžer z 10.000 evri plače.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.