Izak Košir

 |  Družba

V soboto prva Parada ponosa na Koroškem 

»Obstajamo. In ostajamo. Naš dom je tu.«

Prva parada ponosa v Mariboru, 29. junija lani

Prva parada ponosa v Mariboru, 29. junija lani
© Marko Pigac

V soboto, 12. septembra 2020, bo v Slovenj Gradcu potekala prva Parada ponosa na Koroškem. Dogodek se bo v obliki javnega shoda pričel ob 16. uri pred stavbo »Stara komunala« (Partizanska pot 12), na isti lokaciji pa povorki sledi kulturno-politični program. Z geslom »o(b)stajamo!« koroška Parada ponosa sporoča, da je čas, da se LGBTIQ+ skupnost na Koroškem počuti varno, sprejeto in domače. Po Ljubljani in Mariboru bo Slovenj Gradec tretje mesto v Sloveniji, ki bo dobilo svojo parado ponosa, s katero shodi in povorke po svetu opozarjajo na (ne)vidnost LGBTIQ+ oseb v družbi. 

Kulturno-političnemu programu bodo prisostvovali govorke_ci, ki se LGBTIQ+ boju pridružujejo že več let, njihove besede pa bodo podprte z literarnimi in glasbenimi vložki domačih izvajalcev. Sočasno s programom bo v prostorih kulturnega društva raumAU potekala fotografska razstava lokalnih avtoric Sare Nuše Golob Grabner, Nele Poberžnik in Karin Rošker.

Dogodek organizira zavod Koroška Pride, center za razvoj enakopravnosti, ki je prva koroška organizacija za zaščito, razvoj in opolnomočenje LGBTIQ+ skupnosti. Zavod uradno deluje od aprila, a se je želja po kreiranju varnega prostora za marginalizirane skupnosti v domačem, ruralnem okolju in ideja o decentralizaciji Parade ponosa razvila že prejšnje poletje. Ekipo zavoda Koroška pride vodi devet delovnih članic, pri organizaciji dogodkov pa pomagajo tudi prostovoljci, ki se pridružujejo njihovim vrednotam: enakopravnost, solidarnost in progresivizem.

Parado ponosa je zavod sprva želel izvesti v juniju, ki velja za mesec Parade ponosa, a jo je bil primoran prestaviti na kasnejši datum, ko bo dogodek izvedljiv v skladu s smernicami NIJZ in tako varen za vse obiskovalce.

Parado ponosa je zavod sprva želel izvesti v juniju, ki velja za mesec Parade ponosa, a jo je bil primoran prestaviti na kasnejši datum, ko bo dogodek izvedljiv v skladu s smernicami NIJZ in tako varen za vse obiskovalce. "Ker živimo v času, ko je vzdrževanje medsebojne razdalje pravilo družbe, ko je prisoten strah pred bližino človeka in se širi nestrpnost, družbene (ne)enakosti pa so na udaru, se pri Koroška Pride zavedamo pomembnosti našega delovanja. Tako smo varen prostor sprva začele_i kreirati na družbenih omrežjih, kjer prirejamo in sodelujemo v online dogodkih, zbiramo zapise »zakaj parada«, dajemo prostor kvir kulturi z rubriko »vsak dan kultura«, izobražujemo sledilce o LGBTIQ+ skupnosti in vsebinah ter k ustvarjanju varnega prostora vabimo različna lokalna društva in sorodne LGBTIQ+ organizacije – slednji bodo svoje delo predstavili tudi na kulturnem programu koroške Parade, na stojnicah se bodo predstavile organizacije, kot so Ljubljana Pride, Kvartir, Iniciativa Kavč, društvo DIH, Maribor Pride in TransAkcija," so zapisale organizatorke v sporočilu za javnost. 

»Obstajamo. In ostajamo. Naš dom je tu.«

Sporočilo prve Parade ponosa na Koroškem

"Organizacija Parade se je razvila v nekaj bistveno večjega kot izoliran letni dogodek in hkrati pomembnejšega za lokalno skupnost. V organizaciji zavoda Koroška pride s sodelujočimi društvi in posamezniki so se prirejali glasbeni dogodki, filmski večer na prostem, kvir predavanja, delavnice, pohod z branjem poezije ob sončnem vzhodu, čistilna akcija in drugi družabni dogodki, namenjeni brisanju strahu in otvarjanju varnega prostora za LGBTIQ+ skupnost," še dodajajo. 

Parada ponosa v Ljubljani

Šestindvajsetega septembra bo tudi v Ljubljani potekala že 20. Parada ponosa in tudi letos bo mesec pred njo mesec spremljevalnih prireditev. Čeprav je bil ponosni mesec kot vsako leto napovedan za junij, ga je bilo treba iz očitnih (in že prej omenjenih) razlogov prav tako prestaviti na september. Letos bo namesto že tradicionalne množične ljubljanske parade več manjših in tudi spletnih dogodkov.

MYOtk4mUTyg

Parade ponosa se po svetu vrstijo vse od julija 1970, ko so prve potekale v ZDA. Z njimi so se spomnili prve obletnice izgredov v lokalu Stonewall Inn v New Yorku, kjer so se obiskovalci lokala in njihovi podporniki več dni upirali policiji, ki je hotela v lokalu izpeljati racijo. Demonstracije so postale pomemben mejnik, saj je iz njih izšlo množično gibanje za pravice skupnosti LGBT+, kajti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je istospolno usmerjenost tedaj še obravnavala kot duševno motnjo. V večini zveznih držav v ZDA so bili homoseksualni odnosi takrat še nezakoniti.

Tudi ljubljanska Parada ponosa je festival, ki je nastal kot odziv na sovražni dogodek v lokalu, v katerega varnostniki niso dovolili vstopiti gejevskemu aktivistu, ker naj lokal »ne bi bil za tako vrsto ljudi«. Ljubljanska Parada ponosa je danes s svojimi 20 leti najstarejša pri nas in je v tem času doživela že marsikaj. Več o njeni zgodovini bomo izvedeli ob odkritju murala na Metelkovi, kjer bo predstavljena zgodovina slovenske skupnosti LGBT+. Med drugim mural morebitne obiskovalce sprašuje: »Veš, da je imela Ljubljana župana, ki je bil gej? Veš, da imamo v Ljubljani najstarejši filmski festival LGBT+ v Evropi?«

nJrzR5jDboM

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.