25. 1. 2021 | Družba
V domovih za starejše trenutno prostih okoli 2600 postelj
"Ključno je, da se v domovih zaradi cepljenja in prekuženosti epidemija umirja in se življenje postopoma vrača v stare tirnice," je dejal direktor Doma starejših občanov Ljutomer
Direktorica Doma starejših občanov Črnonelj Valerija Lekić Poljšak
© Uroš Abram
V domovih za starejše po Sloveniji je zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, trenutno nezasedenih okoli 2600 postelj, sicer pa so lani sprejeli nekaj več kot 3000 novih stanovalcev. Epidemija je močno posegla v lansko poslovanje domov za starejše, ki jim je sicer pri tem na pomoč priskočila država. Ostaja pa še nekaj odprtih vprašanj.
V institucionalnih zavodih po Sloveniji je za domsko oskrbo starejših na voljo 18.664 mest, od tega 13.258 mest v javnih domovih in 5406 mest pri koncesionarjih.
Trenutno nobeden od domov za starejše ni polno zaseden, saj morajo imeti dovolj prostora za organizacijo sivih con in izvedbo kriznega načrta za vzpostavitev rdečih con. Iz tega razloga je nezasedenih približno 1800 postelj.
Dodatno je nezasedenih še okoli 800 postelj v domovih, kjer se srečujejo z večjim številom okužb z novim koronavirusom in posledično večjim izpadom kadra, tako da kljub nezasedenim posteljam ne morejo izvajati sprejemov, je za STA pojasnil sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Trenutno nobeden od domov za starejše ni polno zaseden, saj morajo imeti dovolj prostora za organizacijo sivih con in izvedbo kriznega načrta za vzpostavitev rdečih con. Iz tega razloga je nezasedenih približno 1800 postelj.
Sprejemi po posebnih navodilih, za več kot 13.000 starostnikov želja po takojšnji namestitvi
Sprejemi novih stanovalcev so ob upoštevanju zmožnosti in epidemioloških razmer sicer dovoljeni v vseh zavodih, potekati pa morajo po posebnih navodilih. Ta določajo, da dom novega stanovalca najprej sprejme v enoposteljno sobo v sivi coni in če je po sedmih dneh bivanja brez znakov okužbe z novim koronavirusom, mu osmi dan vzamejo bris za preverjanje morebitne okužbe.
Če je rezultat brisa negativen, dom novega stanovalca premesti v njegovo sobo v belo cono, če je pozitiven, pa ga namestijo v rdečo cono. Če je glede na znake potrebno bris odvzeti že v prvih sedmih dneh bivanja v sivi coni, v domu to tudi storijo in ustrezno ukrepajo.
Decembra lani je nove sprejeme izvedlo približno 45 domov od skupno 102 v Sloveniji, skupno pa so domovi v celotnem letu 2020 sprejeli nekaj čez 3000 novih stanovalcev. Kot še kažejo zbrani podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, bi sicer trenutno takojšnjo namestitev v domove potrebovalo 13.146 ljudi. Toliko jih je namreč na prošnji označilo, da si želijo takojšnjo namestitev.
A Sahernik ob tem dodaja, da to ne pomeni, da so vsi ti primeri res nujni iz zdravstvenih razlogov. Po oceni domskih socialnih služb je bilo okoli 2000 starostnikov takšnih, ki bi v obdobju pred epidemijo potrebovali takojšnjo namestitev. "Glede na dejstvo, da je bilo v letu 2020 manj sprejemov kot prejšnja leta, predvidevamo, da je ta ocena narasla," pravi Sahernik.
Decembra lani je nove sprejeme izvedlo približno 45 domov od skupno 102 v Sloveniji, skupno pa so domovi v celotnem letu 2020 sprejeli nekaj čez 3000 novih stanovalcev. Kot še kažejo zbrani podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, bi sicer trenutno takojšnjo namestitev v domove potrebovalo 13.146 ljudi. Toliko jih je namreč na prošnji označilo, da si želijo takojšnjo namestitev.
Epidemija v poslovanje domov prinesla vrsto nepredvidenih stroškov
Epidemija je močno vplivala na lansko poslovanje domov. Ti morajo do 28. februarja pripraviti letna poročila za lani, ki bodo pokazala točne podatke o lanskem poslovanju. V domovih pravijo, da jim je posledice epidemije že doslej pomagala blažiti država, ki jih je redno vključevala v protikrizne ukrepe, še vedno pa ostajajo nerešena nekatera vprašanja.
Sahernik je opozoril, da si prizadevajo s pristojnimi rešiti še vprašanja, kot so pokritje stroškov za delovanje sivih con oz. praznih postelj v sivih conah, pokritje občutno povečanih stroškov iz naslova zdravstvenih odpadkov, pokritje stroškov nabave osebne varovalne opreme za zdravstveni kader, kjer so domovi doslej prejeli povrnitev samo za lanski marec, april in maj, prav tako imajo domovi izpad prihodkov na področju zdravstvene nege. Od rešitve teh vprašanj bo tudi odvisno lansko poslovanje domov, je dodal.
Po besedah direktorice Doma starejših občanov Črnomelj Valerije Lekić Poljšak je epidemija na njihovo poslovanje vplivala predvsem na način, da so zaradi omejitev pri novih sprejemih imeli predvsem v jeseni upad števila stanovalcev. Posledično so utrpeli izpad prihodkov na oskrbnem delu, a je bil ta po njenih besedah v večjem delu pokrit s sprejetimi protikoronskimi ukrepi.
Večjega izpada prihodkov na področju zdravstvene nege niso imeli, so se pa lani med drugim povečali stroški dela, prav tako stroški nakupa osebne zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev, slednji za osemkrat v primerjavi z letom 2019, skupno pa so lani znašali okoli 120.000 evrov.
Po besedah direktorice Doma starejših občanov Črnomelj Valerije Lekić Poljšak je epidemija na njihovo poslovanje vplivala predvsem na način, da so zaradi omejitev pri novih sprejemih imeli predvsem v jeseni upad števila stanovalcev. Posledično so utrpeli izpad prihodkov na oskrbnem delu, a je bil ta po njenih besedah v večjem delu pokrit s sprejetimi protikoronskimi ukrepi.
Da je epidemija v poslovanje domov prinesla povsem nepredvidene izdatke, je izpostavila tudi direktorica Doma starejših občanov Kamnik Maja Gradišek. Kot je dodala, bodo finančne posledice odvisne predvsem od višine povračil iz državnega proračuna.
V Domu starejših občanov Ljutomer so se lani stroški zdravstvenih odpadkov povečali za okoli sedemkrat glede na leto prej. Vrednost porabljene zaščitne opreme je bila lani prav tako za okoli sedemkrat višja kot leto prej, ob tem pa direktor Tomislav Nemec poudarja, da so večji del zaščitne opreme v prvem valu brezplačno dobili iz blagovnih rezerv, država pa bo pokrila tudi enomesečno zalogo.
Na področju zdravstvene nege je dom imel lani za okoli deset odstotkov manj prihodkov kot leto prej. Nezanemarljiv je po njegovih besedah tudi izpad tržnih prihodkov doma, saj je bilo teh pol manj kot leto prej.
"Novi stroški in izpadi prihodkov so res veliki, na drugi strani pa zaradi povračil države ne pričakujemo večjih finančnih težav. Ključno je, da se v domovih zaradi cepljenja in prekuženosti epidemija umirja in se življenje postopoma vrača v stare tirnice," je za STA še poudaril Nemec.
PREBERITE TUDI:
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.