»Ponovno je nastopil čas osvobodilne fronte«

Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in pred Dnevom boja proti okupatorju je predsednik ZZB NOB poudaril, da je ponovno nastopil čas osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki mora »združiti vse ljudi, ki jim ni vseeno, kam gre ta svet in kam nas vodijo vladajoči« 

Dan boja proti okupatorju, ki ga bomo zaznamovali v torek, je namenjen spominu na slovensko odporništvo skozi zgodovino, posebej protifašističnemu boju. Državna proslava bo na Mali Gori nad Ribnico, v ponedeljek bodo v Vidmarjevi vili odkrili spominsko ploščo v počastitev 80. obletnice ustanovitve OF in njene vloge v uporu proti okupatorjem.

Spominsko ploščo bo odkril predsednik republike Borut Pahor skupaj z veleposlanico Zvezne republike Nemčije Natalie Kauther. Plošča je bila postavljena kot poklon zapuščini vile, ki danes služi kot rezidenca veleposlanikov Nemčije v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika republike. Na dan praznika pa bo Pahor iz predsedniške palače nagovoril državljane ter položil venec k spomeniku Osvobodilne fronte (OF) v Rožni dolini ter se udeležil državna proslave na Mali Gori. Venec bodo v Rožni dolini, pa tudi pri grobnici narodnih herojev v parku pri poslopju parlamenta, položili tudi v Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, ki v torek v spletni obliki pripravlja tudi svojo spominsko slovesnost.

Na Dan boja proti okupatorju napovedan tudi protestni shod

Za torek je napovedan tudi protestni protifašistični in protivladni shod civilne družbe in aktivističnih skupin. Sodeč po objavah na družbenih omrežjih naj bi šlo za letos najbolj množičen shod, ljudje pa naj bi se zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani, kar so napovedali že s kolesarskimi protesti pretekli petek, ko se je na Trgu republike zbralo nekaj sto protestnic in protestnikov.

Zveza združenj borcev NOB je ob 80. obletnici ustanovitve OF sprejela spomenico, s katero poziva k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnost in enakopravnosti. Ob obletnici bodo pripravili tudi spominsko slovesnost, na kateri bodo pozvali k uporu, saj je po njihovi oceni znova "nastopil čas osvobodilne fronte".

Kot je dejal član predsedstva ZZB NOB Marjan Šiftar, je 80. obletnica ustanovitev OF ob hkratni 30. obletnici osamosvojitve države priložnost za pošten in zgodovinsko korekten spomin na temelje Slovenije in premislek o njenem prihodnjem razvoju. Zato v spomenici poudarjajo vlogo in pomen OF in narodnoosvobodilne borbe ter aktualnost njunih vrednot.

Hkrati po besedah Šiftarja zavračajo različne oblike zgodovinskega revizionizma in tudi sovražnega govora ter "delovanje njihovih nosilcev, ki mi je skupno zanikovanje tudi mednarodno priznane vloge in pomena partizanskega gibanja in NOB, celo njune kriminalizacije".

Zgodovinar Martin Premk, tudi član predsedstva ZZB NOB, pa je opozoril, da se zgodovina v današnjih časih "zelo rada spreminja", sploh zgodovina 2. svetovne vojne, zato so v spomenici navedli tudi nekatera zgodovinska dejstva. Osvobodilna fronta (OF) je bila po Premkovih besedah podlaga za nastanek partizanske vojske, ki je bila mednarodno priznana in ob koncu vojne del zmagovite antifašistične koalicije.

Spreobračanje vloge domobrancev, sodelavcev fašizma in nacizma

Najbolj sporno pa je po Premkovem mnenju spreobračanje vloge slovenskega domobranstva oziroma kolaborantov. Vsi nasprotniki partizanske vojske so bili namreč del nacističnih oziroma fašističnih oboroženih sil, tega pa država danes noče priznavati, je dodal. Tudi predsednik ZZB NOB Marjan Križman je dejal, da "imamo v Sloveniji stranko, ki gradi svoj kapital na zanikanju NOB in povzdigovanju domobranstva". "Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom," je še poudaril.

"V Sloveniji imamo stranko, ki gradi svoj kapital na zanikanju NOB in povzdigovanju domobranstva. Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom."

Marjan Križman,
predsednik ZZB NOB

Zato v ZZB zavračajo tudi poskuse zavzemanja za "tako imenovano spravo" kot pot izenačevanja borbe za ohranitev slovenskega naroda in svobodo s kolaboratnskim sodelovanjem z okupatorjem, pa je dejal Šiftar.

Spomenica je namenjena tudi nekaterim aktualnim in razvojnim vprašanjem v mednarodnem in domačem okolju. Pri tem po Šiftarjevih besedah mislijo na "razgrajevanje demokracije in vladavine prava ter agresivnega uresničevanja znanega koncepta druge republike". Zato od se zavzemajo za soglasje o novi družbeni pogodbi.

ZZB ob letošnji obletnici oz. dnevu upora proti okupatorju sicer pripravlja vrsto dogodkov, danes bo denimo potekala spletna okrogla miza, na kateri bodo predstavili tudi spomenico. Osrednja spominska slovesnost v organizaciji ZZB pa bo v ponedeljek, prav tako v spletni obliki.

Predsednik združenja Križman je napovedal, da bo na njej pozval, "da je ponovno nastopil čas osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki mora združiti vse ljudi, ki jim ni vseeno, kam gre ta svet in kam nas vodijo vladajoči". Poziva tudi k uporu, saj "kršenje osnovnih človekovih pravic, ki smo jih zapisali v ustavo, presega že vse meje zdravega razuma".

Dan, ko so se komunisti, krščanski socialisti in kulturniki uprli okupatorju

Za Slovence se je druga svetovna vojna začela 6. aprila 1941. Tedaj je Nemčija brez vojne napovedi napadla tedajšnjo kraljevino Jugoslavijo. Že tretji dan po napadu se je zaradi šibkega odpora - v glavnem so se upirali le vojaki na mejah - vojna v Sloveniji tudi končala. Jugoslovanski vojaki so se umaknili iz Slovenije ali pa so bili zajeti. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med tri države napadalke: Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Manjše ozemlje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška NDH.

Za prvi oborožen spopad Slovencev z okupatorjem v drugi svetovni vojni velja spopad iz 13. maja 1941, ko so se pripadniki antifašistične organizacije Slovencev iz takratne Italije TIGR na Mali Gori nad Ribnico spopadli z italijansko patruljo. Vodja vojaške organizacije Tigra Danilo Zelen, ki je bil v tem spopadu ubit, je bil prva žrtev protifašističnega gibanja pri nas.

Še prej, 26. aprila 1941, so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, Josip Rus iz vrst Sokolov ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Vidmar. Ustanovili so protiimperalistično fronto, ki se je kmalu nato preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). 

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot OF pozvali k oboroženemu odporu. Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila 1941. Do leta 1991 se je zato 27. april imenoval Dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa se je praznik nato preimenoval v Dan boja proti okupatorju.

PREBERITE TUDI:

• Heil Rupnik! >>
• Janšev pozdrav domobranski himni >>
• Normalizacija kvizlingov? >>
• Boj za reinterpretacijo se nadaljuje. Na nedeljski proslavi v spomin domobranskim žrtvam v Šentjoštu. >>
• Škofova vloga. Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot. >>
• "V belo gardo so novačile župnije." Intervju: Stane Kirn, nekdanji domobranec. O tem, kako so nastale domobranske enote in kdo jih je organiziral. >>
• Črna roka. Iz zgodovinskega spomina izbrisana morilska organizacija slovenskega domobranstva. >>