14. 2. 2022 | Družba
Zločin ne zastara: 30. obletnica izbrisa
26. februarja bo minilo 30 let od izbrisa 25.671 prebivalk in prebivalcev Slovenije iz registra stalnega prebivališča
Od 20. do 28. februarja bo v Galeriji Alkatraz (Metelkova) v Ljubljani na ogled razstava "30. obletnica izbrisa: Zločin ne zastara: ne izbrisa, ne Roga, ne tovarišic_ev, ki jih ni več med nami, ne bomo nikoli pozabile_i." "Z razstavo opozarjamo, da ne bomo pozabile_i in ne bomo dopustile_i kolektivne amnezije krivic in zločinov oblasti. S tem želimo ohranjati pri življenju iskro upora, v upanju, da v prihodnje onemogočimo brisanje ljudi, prostorov in skupnosti, " so zapisali v Iniciativi za pripravo 30. obletnice izbrisa.
26. februarja bo minilo 30 let neštetih borb za preživetje in borb za povrnitev odvzetih pravic. Izbris, sistematična kršitev človekovih pravic, je ljudi pahnil na rob preživetja, nekatere pa tudi v smrt. "Mnogim je pustil hude zdravstvene in druge posledice. Več let jim je bilo onemogočeno legalno delo, kakršnakoli potovanja v tujino, tudi za obisk sorodnic_kov ali z namenom urejanja dokumentov, so bila nedosegljiva. Živele_i so pod pritiskom deportacij, preganjane_i in osovražene_i, nerazumljene_i in nevidne_i – do boja za povrnitev pravic in dostojanstva – ko so se združile_i, povezale_i, nastavile_i družbi ogledalo ter zahtevale_i svoje pravice nazaj," so zapisali v iniciativi.
Mineva osem let od smrti legendarnega Aleksandra Todorovića, dolgoletnega borca za pravice izbrisanih, ki je s svojimi intervencijami in analizami pretresal slovensko javnost od začetka dvatisočih. Takrat je na Ptuju skupaj z drugimi soborkami_ci ustanovil Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS), kasneje pa še društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov - združenje za človekove pravice (CIIA). "Navkljub nasilju, ki ga je doživljal najprej na upravnih enotah in kasneje, ko se je javno izpostavil, v medijih in na ulici, se nikoli ni uklonil pritiskom všečnosti, zmernosti in ponižnosti. Nasprotno, njegove primerjave zločinskih režimov, zahteve po kazenski odgovornosti političark_kov ter nujnosti opravičila, družbene refleksije in poprave krivic, so bile vedno ostre in pogumne," poudarjajo v iniciativi.
Mineva tudi prva obletnica nasilne nezakonite evikcije Avtonomne tovarne Rog, kjer je bilo registrirano tudi društvo CIIA. V Socialnem centru Rog, na Trubarjevi 72, so vrsto let delovale izbrisane_i aktivistke_i in njihove_i najtesnejše_i zaveznice_ki in soborke_ci ter skupaj ustvarjale_i heterogeno skupnost v boju za boljši svet. Evikcija pomeni uničenje domovanja te skupnosti, ki je pomembno prispevala k lokalnim in mednarodnim družbenim dinamikam v prid svobodnejšega in pravičnejšega sveta.
"Ilegalnost izbrisa se tako ponovi z ilegalnostjo rušenja Roga; kot so nekdaj izbrisanim na okencih upravnih enot v obraz govorile_i “ni vas tukaj”, tako je pred letom dni župan zatrjeval “da v Rogu ni bilo nikogar”, medtem ko so varnostnice_ki ob spremstvu proti-izgredne policije vlekle_i ljudi iz njihovih rogovskih domov, se izživljale_i in ropale_i lastnino posameznic_kov in kolektivov, in nazadnje, kot v primeru izbrisa, širile_i lažno propagando," so še poudarili v iniciativi.
PREBERITE TUDI:
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.