STA

 |  Politika

»V zameno za denar me niso za nič prosili«

Nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je priznal, da mu je nevladna organizacija Fight Impunity med februarjem 2021 in februarjem 2022 plačala 60.000 evrov

Nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je povedal, da je prejemal mesečno plačilo v višini 5000 evrov, to pa je bilo v skladu z grško zakonodajo prijavljeno in obdavčeno v Grčij

Nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je povedal, da je prejemal mesečno plačilo v višini 5000 evrov, to pa je bilo v skladu z grško zakonodajo prijavljeno in obdavčeno v Grčij
© Flickr

Nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je v ponedeljek priznal, da mu je nevladna organizacija Fight Impunity, ki je v središču korupcijskega škandala glede vmešavanja Katarja in Maroka v odločitve Evropskega parlamenta, med februarjem 2021 in februarjem 2022 plačala 60.000 evrov, poroča bruseljski časnik Politico.

"Moje sodelovanje v organizaciji 'Fight Impunity' je bilo od vsega začetka popolnoma brez izvršilnih ali vodstvenih odgovornosti," je v izjavi za grško državno tiskovno agencijo AMNA dejal Avramopulos, ki je položaj komisarja zasedal med letoma 2014 in 2019.

Kot je dejal, je 10. decembra 2020 od neodvisnega etičnega odbora Evropske komisije prejel dovoljenje za prevzem funkcije v organizaciji in je med februarjem 2021 in februarjem 2022 prejel prijavljeni honorar v višini približno 60.000 evrov.

Povedal je, da je prejemal mesečno plačilo v višini 5000 evrov, to pa je bilo v skladu z grško zakonodajo prijavljeno in obdavčeno v Grčiji. Njegov mesečni neto dohodek je tako znašal okoli 3750 evrov.

"Moje sodelovanje v organizaciji 'Fight Impunity' je bilo od vsega začetka popolnoma brez izvršilnih ali vodstvenih odgovornosti."

Dimitris Avramopulos,
nekdanji evropski komisar za migracije

Kot člani "častnega odbora" organizacije za boj proti nekaznovanosti so bili poleg Avramopulosa navedeni tudi nekdanja vodja zunanje politike EU Federica Mogherini, nekdanji francoski premier Bernard Cazeneuve, italijanska senatorka Emma Bonino in nekdanja evropska poslanka Cecilia Wikström. Med njimi je bila še poslanka Evropskega parlamenta Isabel Santos.

Na Evropski komisiji so potrdili, da so Avramopulosu že po koncu mandata odobrili sodelovanje v odboru organizacije in da jih je obvestil, da bo za to prejemal tudi plačilo. Niso sicer potrdili, za koliko denarja naj bi šlo, so pa dejali, da preverjajo, ali je kršil omejitve, ki so jih določili v dovoljenju. Med temi je, da v imenu nevladne organizacije ne sme stopiti v stik s komisijo.

Avramopulos je poleg nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia, nekdanjega ciprskega komisarja Markosa Kiprianouja in nekdanjega slovaškega zunanjega ministra Jana Kubiša sicer eden od kandidatov za mesto posebnega predstavnika EU za zalivsko regijo, navaja Politico.

Vsi omenjeni člani častnega odbora so iz njega izstopili zaradi obtožb proti ustanovitelju organizacije Pieru Antoniu Panzeriju, ki je v okviru preiskav omenjenega korupcijskega škandala trenutno v priporu. V hišnem priporu sta tudi njegova žena Maria Dolores Colleoni, za katero je sodišče v Brescii v ponedeljek odobrilo izročitev belgijskim oblastem, medtem ko bo glede izročitve hčerke sodišče odločilo danes. Očitke sicer obe zanikata.

Da je od organizacije Fight Impunity prejel plačilo, je potrdil tudi generalni sekretar mednarodne zveze sindikatov (ITUC) Luca Visentini, ki je bil za kratek čas prav tako pridržan v okviru preiskav škandala. Prejel naj bi "denarno donacijo" v višini "manj kot" 50.000 evrov.

"V zameno za denar me niso za nič prosili, prav tako nisem sam zahteval ničesar in za donacijo nisem postavil nobenih pogojev," je Visantini dejal v izjavi in dodal, da je denar namenil za svojo uspešno kampanjo za vodenje ITUC prejšnji mesec in druge tekoče stroške organizacije.

"Vse, kar sem storil, sem storil v dobri veri," je še zapisal. "Vključitev v to preiskavo je zame in mojo družino šok, zato bom storil vse, kar je potrebno, da razčistim situacijo in dokažem svojo nedolžnost," je dodal.

Korupcijski škandal glede vmešavanja Katarja in Maroka v odločitve Evropskega parlamenta je sicer eden največjih v zgodovini parlamenta. V okviru preiskave so preiskovalci pridržali več ljudi. Belgijska policija je na domu Panzerija ter zdaj že razrešene podpredsednice parlamenta Eve Kaili, kot tudi pri njenem očetu Aleksandrosu, zasegla kar 1,5 milijona evrov gotovine ter telefone in računalnike.

Skupaj so organi pregona izvedli okoli 20 preiskav, nekatere tudi v Italiji in v prostorih parlamenta v Bruslju. Francesco Giorgi, partner Kailijeve, je preiskovalcem minuli četrtek priznal, da je bil član organizacije, ki sta jo Maroko in Katar uporabljala za vmešavanje in vplivanje na politične in gospodarske odločitve parlamenta.

xs_H69IT7As

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.