Nuklearni alarm
Korupcijska tveganja pri predvideni gradnji nove jedrske elektrarne so tolikšna, da bi moral biti nemudoma uveden civilni nadzor nad projektom

Predsednik vlade Robert Golob je bil ta mesec na obisku v krški jedrski elektrarni (na fotografiji ob lanskem jesenskem obisku).
© Nebojša Tejić, STA
V petek, 16. junija, je predsednik slovenske vlade Robert Golob na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem sporočil: vlada bo v enem mesecu, torej do 1. avgusta, sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove jedrske elektrarne. To bi lahko dobili najprej leta 2037, najkasneje pa leta 2047, je napovedal Golob. A veliko pomembneje je, kaj je na tem posvetu dejal predsednik uprave GEN energije Dejan Paravan: da so v družbi, kjer se s projektom druge nuklearke ukvarjajo že od leta 2005, zdaj spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je bilo načrtovano doslej, ni najboljša, saj so se »okoliščine v svetu spremenile«. Tako naj bi v podjetju postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov. Zdi se tehnična podrobnost, a gre za veliko več.