Cena zdravja

Samoplačništvo v Sloveniji obstaja že od leta 1992, ko se je v zdravstveni sistem uvedla možnost zasebnega dela zdravnikov. Danes ga sprejemamo kot nekaj samoumevnega, čeprav ruši naš socialno naravnani zdravstveni sistem. Tuje raziskave namreč kažejo, da porast zasebnih storitev v zdravstvu draží zdravstveni sistem. Zanimivo je, da v tujini plačevanja zdravstvenih storitev neposredno iz žepa ne poznajo, pač pa zasebne bolnišnice sodelujejo z zasebnimi zavarovalnicami. Vprašanje je seveda, zakaj se bolniki v Sloveniji kljub obveznemu in dodatnemu zavarovanju odločajo za samoplačništvo. Odgovor je preprost: zaradi predolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu. To pa ne pomeni, da smo neposredno iz žepa pripravljeni plačati kar vse zdravstvene storitve.
Večina se za samoplačništvo odloči, ko gre za zobozdravnika, ambulantni pregled, rentgen ali laboratorijske preiskave, zelo malo pa je takšnih, ki so iz svojega žepa pripravljeni plačati več tisoč evrov za operativni poseg. Vzrok za to je prenizka kupna moč, deloma pa tudi mentaliteta, ugotavlja doc. dr. Janez Bajec, kirurg in predsednik strokovnega sveta zasebnega Kirurškega sanatorija Rožna dolina. Sanatorij je bil zasnovan kot izključno samoplačniška bolnišnica, a se to ni obneslo. Podjetje je po nekaj letih zašlo v finančne težave, iz katerih ga je rešila šele dokapitalizacija. NLB je svoj delež prodala, tako da ima podjetje od leta 2005 nove lastnike: polovico deleža je kupil podjetnik Igor Lah, polovico pa zdravniki sami. K rešitvi sanatorija je pripomoglo tudi to, da je postal del javne zdravstvene mreže, saj ga je ministrstvo za zdravje pred nekaj leti vključilo v program skrajšanja čakalnih vrst. Od takrat sanatorij bolnikom omogoča tudi koncesijsko zdravljenje na področjih žilne kirurgije (operacije krčnih žil), abdominalne kirurgije s proktologijo (operacije kile in žolčnih kamnov), oftalmologije (operacije sive mrene), kirurgije roke in ultrazvočne diagnostike (pregled trebušne votline).
Trg v zdravstvu ne deluje po splošno veljavnih tržnih zakonitostih, saj ne prinaša najnižjih cen. Prav nasprotno. Zaradi potrebe bolnikov po čim hitrejšem dostopu do zdrav-stvenih storitev in zaradi pomanjkanja zdravnikov cene iz leta v leto naraščajo. V Sloveniji podatkov o gibanju cen samoplačniških storitev ne zbira nihče, prav tako cen nihče ne omejuje. Na trgu se oblikujejo prosto, to pomeni, da zdravniki cene določajo sami, brez zunanjega nadzora. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko delno nadzoruje le doplačila pri zdravnikih, vključenih v javno zdravstveno mrežo. Pravilnik o zdravniški tarifi določa zgolj najnižje priporočene cene, ki so izračunane na podlagi minimalnega potrebnega časa za posamezno opravilo in uporabo ustrezno kakovostnega materiala. »Cenik pa ne more določati najvišjih priporočenih cen storitvam na prostem trgu, saj bi tako neupravičeno posegal v tržna razmerja,« pravi predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec. Ker se cene na trgu oblikujejo prosto, je za enako storitev pri različnih zasebnikih in v različnih ustanovah treba plačati zelo različne račune.

Za zobno protezo do 1200 evrov

Z laserjem nad dioptrijo

Za estetske operacije tudi po več tisoč evrov

Z laserjem nad celulit

Za pregled celotnega telesa tudi več kot 2500 evrov