Matic Gorenc
-
Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.
-
Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.
-
Pred štirinajstimi dnevi je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, ki naj bi zamenjal sedanjo uredbo iz leta 2007. V nekaterih medijih so se pojavile razlage nove uredbe, ki so trdile, da bodo po novem lahko fizične osebe kaznovane, če ponoči ne bodo ugašale luči v stanovanju oziroma njegovi okolici. Zelo hitro so se aktivirali poslanci NSi, Jernej Vrtovec je na platformi X zapisal: »Zeleni aktivizem v vladni proceduri: Če ponoči ne ugasnete luči, sledi do 1200 evrov kazni. Te norosti je treba ustaviti!« Do predloga so bili zaradi podobnih razlogov kritični tudi ekonomist Matej Lahovnik, Zmago Jelinčič in Boris Tomašič, direktor Nova24.
-
Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.
-
Trump bi si najraje prisvojil tuja ozemlja
Novi-stari ameriški predsednik Donald Trump bo po zmagi na novembrskih volitvah položaj zasedel 20. januarja po tako imenovani inavguraciji, že zdaj pa s tem, kar govori, nakazuje ton svojega drugega mandata na čelu ZDA. Marsikaj od povedanega je naravnost bizarno, recimo njegova želja po priključitvi tujih ozemelj, Panamskega prekopa, Grenlandije in celo Kanade.
-
Po spodletelem glasovanju o zaupnici vladi se nemški kancler Olaf Scholz poslavlja s položaja, predsednik Frank-Walter Steinmeier je predčasne volitve razpisal za 23. februar. V anketah najbolje kaže desnosredinskim krščanskim demokratom (CDU), dobili bi okoli 30 odstotkov glasov, takoj za njimi, s približno 20 odstotki, je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). S takim izidom bi podvojila število sedežev v nemškem parlamentu od prejšnjih volitev leta 2021.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Leto, ko je skrajna desnica v Evropi postala mainstream
Venezuelska večina. Ironično ime za grupacijo na desnem polu evropskega parlamenta, ki jo sestavljata Evropska ljudska stranka (EPP) in skrajna desnica. Oktobra je namreč evropski parlament izglasoval resolucijo, ki je za zmagovalca volitev v Venezueli prepoznala opozicijskega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutio, nasprotnika socialističnega predsednika Nicolása Madure. EPP je pri glasovanju moči združila s tremi skrajno desnimi strankami in se obrnila proti svojim tradicionalnim zaveznikom iz vrst liberalcev, socialistov in Zelenih – strank, ki so navsezadnje julija letos Ursulo von der Leyen iz EPP potrdile za še drug mandat na čelu evropske komisije.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Pred dnevi, 18. decembra, smo izvedeli za odločitev gradbenega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Ob koncu leta slovenski statistični urad (SURS) tradicionalno objavi poročilo, v katerem navede najpomembnejše statistične podatke, ki pričajo o razmerah na najrazličnejših področjih v državi. Oglejmo si nekatere.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko smo končno prepovedali nacistične simbole
Sedmega junija so se na Prešernovem trgu v središču Ljubljane zbrali prav posebni fantje. Fantje z obritimi glavami, v črnih oblačilih, številni so nosili masko. Prižigali so bakle in vzklikali »Remigracija!« in »Mi Slovenci!«. Govorimo seveda o neonacistični skupini Slovenska obrambna straža (SOS), ki je tistega junijskega popoldneva v Ljubljani pripravila demonstracije; začele so se na Prešernovem trgu, nato pa so se neonacisti sprehodili po mestnem središču. Nosili so transparent, na katerem je bila pod napisom »REMIGRACIJA« narisana mrtvaška glava Totenkopf, simbol nacizma, ki so ga uporabljale enote SS.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Svet
Bodo za svetovno prvenstvo v nogometu spet umirali delavci?
Prejšnji teden je imela svetovna nogometna organizacija FIFA virtualni kongres, na njem pa je razglasila države gostiteljice svetovnih prvenstev za moške za leti 2030 in 2034. Leta 2030 bodo svetovno prvenstvo gostili Španija, Portugalska in Maroko, vendar bodo prve tri tekme odigrane v Južni Ameriki, s čimer bodo zaznamovali stoletnico svetovnih prvenstev v nogometu. Javnost pa je razburila odločitev, da bo leta 2034 gostiteljica prvenstva Savdska Arabija. Rezultat kongresa ni bil presenetljiv, saj za nobenega izmed terminov ni bilo drugih kandidatov. Tako delegati niso niti glasovali, odločitev so potrdili z aklamacijo, aplavzom prek spletne konference, med kongresom so imeli tudi nekaj tehničnih težav.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Svet
Minil je že mesec in pol od tragične zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, zaradi katere je umrlo 15 ljudi. Številni za nesrečo krivijo srbske oblasti, ki naj bi bile delovale koruptivno; to je menda povzročilo neustrezno prenovo nadstreška in po njej se je ta zrušil.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Za Ksenijo Klampfer je javnost prvič slišala, ko je maja 2017 – takrat je bila načelnica upravne enote v Mariboru – prepovedala koncert hrvaškega skrajno desnega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Takrat ji je to svetovala mariborska policijska uprava, saj je obstajalo tveganje, da bi zaradi koncerta, na katerem bi bili zagotovo prisotni ustaški simboli, prišlo do povečanega varnostnega tveganja. Ksenija Klampfer se je s policijo strinjala in koncert prepovedala, kljub kritikam, ki so se nanjo usule z desnega političnega pola, češ da krati ustavno pravico do zbiranja.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Razkritje dvoličnosti v slovenskih odnosih z Izraelom
Prejšnji petek je Delo objavilo, da Slovenija še vedno vojaško sodeluje z Izraelom. S poslanskimi vprašanji in iz proračunskih dokumentov so v Levici pridobili podatke o orožju izraelskih proizvajalcev, ki ga ima Slovenska vojska. Izkazalo se je, da je Slovenija od leta 2019 do 2023 kupila za 57,7 milijona evrov izraelskega orožja, med letoma 2024 in 2026 pa ga namerava kupiti še za 31,5 milijona.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Svet
V Švici je bila prejšnja nedelja referendumska, Švicarji so na državni ravni odločali o štirih vprašanjih. Eno izmed njih je bilo, ali volivci podpirajo projekt širitve avtocest, vreden pet milijard švicarskih frankov in pol. S 53 odstotki glasov proti so volivci predlagano širitev zavrnili.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
SDS pogreša vpliv na javno televizijo
Prejšnji mesec je opozicijo razburila vest, da je odgovorna urednica informativnega programa na RTV Slovenija Polona Fijavž novinarju oddaje Intervju Jožetu Možini preprečila, da bi v oddajo uvrstil intervju z Urško Cankar Soares, najbolj znano po prirejanju Pohodov za življenje, katerih udeleženci nasprotujejo pravici do splava. SDS je zaradi tega zahtevala sklic nujne seje odbora za kulturo v državnem zboru. Potekala je ta ponedeljek. Na njej naj bi se poslanci pogovarjali, kako je vlada »ugrabila« RTV, kako slaba je gledanost in da je vse skupaj tako ali tako neustavno, saj ustavno sodišče še vedno ni odločilo o spremembi zakona o RTV. A razprave o »politični ugrabitvi RTV« ni bilo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
V Bruslju končujejo zaslišanja kandidatov za nove evropske komisarje. V četrtek, 7. novembra, se je odboru evropskega parlamenta za zunanje zadeve predstavila Marta Kos, ki bo najverjetneje postala nova komisarka za širitev. V uvodnem nagovoru je članom odbora povedala, da je širitev EU »kot rdeča nit mojega življenja«. V več kot triurnem zaslišanju je odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev, večina jih je bila vsebinskih, predvsem o vseh različnih državah, ki bi se lahko v naslednjih letih včlanile v EU oziroma se vsaj približale temu cilju.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Slovenski šolarji digitalno (ne)pismeni
ICILS je mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev, s posebnim modulom pa meri tudi njihovo računalniško mišljenje. Leta 2023 je v Sloveniji to raziskavo Pedagoški inštitut opravil drugič, prvič je bila opravljena leta 2013. V njej je sodelovalo 34 držav, v Sloveniji je sodelovalo 170 oddelkov oziroma 3318 učencev. Izsledki raziskave kažejo, da se je v obdobju med letoma 2013 in 2023 računalniška in informacijska pismenost poslabšala. To velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Slovenija še vedno ostaja nad povprečjem, a komaj.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Politika
SDS pritiska na urednike informativnega programa TV Slovenija
Prejšnji teden je poslanska skupina SDS zaradi razmer na RTV Slovenija vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za kulturo, ki mu predseduje Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda. V obrazložitvi je vodja poslanske skupine Jelka Godec navedla že znane utemeljitve o tem, da je vladajoča koalicija pod geslom depolitizacije prevzela RTV, opravila čistko, poleg tega pa še zvišala RTV-prispevek.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Grožnje s smrtjo nebinarni osebi so dobile sodni epilog
Grayson ima uspešno mednarodno manekensko kariero, nastopal je na modnih revijah najbolj znanih modnih znamk, kot sta Gucci in Rick Owens. Trenutno zaradi študija prebiva na Nizozemskem, kjer je tudi njegova manekenska agencija. Je nebinarna oseba, kar pomeni, da se ne asociira niti z moškim niti z ženskim družbenim spolom. V Sloveniji je bilo to dejstvo pri manekenskem poklicu prej ovira, v tujini, na Zahodu, pa je to zaradi unikatnosti lahko celo prednost.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Politika
Je odlok o parku Tivoli nezakonit?
Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću sprememba odloka o Tivoliju, s katero je želel omogočiti Magnificov koncert, še vedno meša štrene. Potem ko civilni iniciativi ni uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum, se zdaj porajajo dvomi o tem, ali je bil novi odlok sprejet zakonito. Na ljubljansko občino je pritisnilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Družba
Pred nekaj več kot dvema letoma so se zbrali posamezniki, ki so hoteli imeti v Ljubljani avtonomni prostor, in zasedli zapuščen objekt na Linhartovi cesti v Ljubljani, bivšo menzo propadlega Cestnega podjetja Ljubljana. Objekt, ki so ga uporabniki poimenovali Plac (Participativna ljubljanska avtonomna cona), je bil zapuščen in v izredno slabem stanju, uporabniki so ga počistili in uredili, sedaj pa v njem poteka širok program, od kulturnih dogodkov, bralnih krožkov, okroglih miz do skupinskih vadb. Razen začetnih trenj z lastnikom zemljišča, DUTB, Plac deluje brez večjih težav, zdaj pa je njegov obstoj znova vprašljiv.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Študentske volitve v Ljubljani
V sredo, 9. oktobra, so se ljubljanski študentje odpravili na volišča in izvolili poslance v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je njen najpomembnejši organ. Vnovič je slavila vladajoča koalicija, osvojila je točno dve tretjini sedežev, opozicija pa jih je osvojila malo manj kot tretjino, izvoljena sta bila še dva neopredeljena poslanca. V študentskem zboru se namreč poslanci z različnih ljubljanskih fakultet združujejo v tako imenovane poslanske klube, ki delujejo kot stranke v parlamentarni politiki. Kandidatne liste nekaterih fakultet sicer uradno niso članice nobenega izmed klubov, je pa za večino jasno, kam spadajo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Nepričakovana zdravila, ki lahko povzročajo zasvojenost
Odvisnost od prepovedanih drog je tema, ki se v medijih pogosto pojavi, redkeje pa govorimo o zakonitih substancah, celo zdravilih, ki lahko povzročajo resno zasvojenost. Nekatera, na primer pršila za nos, lahko v lekarnah dobimo celo brez recepta.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
V Šentjerneju shod v podporo nasilnemu očetu
V Šentjerneju je v soboto, 28. septembra, potekal protest v podporo staršu, ki je fizično napadel osnovnošolca, ker naj bi bil ta ustrahoval njegovega sina. Izkazalo se je, da romski otrok, ki je bil napaden, sploh ni bil povzročitelj medvrstniškega nasilja. Protestniki so sicer opozarjali tudi na nasilje, ki ga romski otroci menda povzročajo v šoli.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika
Pred štirinajstimi dnevi je Janez Cigler Kralj, poslanec Nove Slovenije, spisal poslansko pobudo, v kateri predlaga, da bi se operacije za »medicinsko potrditev spolne identitete« izvzele iz stroškov, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Navedel je, da ZZZS financira operacije za potrditev spola, »ne financira pa nujno potrebnega zdravljenja oziroma medicinskih pripomočkov za otroke, zaradi česar se njihovi starši pogosto najdejo v stiski in se zatekajo k zbiranju sredstev prek humanitarnih akcij«. V pobudi Cigler Kralj ni pojasnil, kako bi prenehanje financiranja operacij za potrditev spola omogočilo več financiranja za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Razmere na najemniškem trgu so vse slabše
Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Nasprotniki splava so se prvič zbrali tudi v Kopru
V nedeljo sta v Kopru potekala dva shoda. Tisti, katerega udeleženci nasprotujejo pravici do splava, in protishod, ki je to ustavno pravico podpiral. Oba sta potekala mirno, njuni organizatorji pa se bodo v tednu dni videli še dvakrat, prvič jutri v Mariboru, drugič prihodnjo soboto v Ljubljani.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
Omejitve hitrosti / Bomo sledili velikim evropskim mestom?
V Parizu se bo s 1. oktobrom omejitev hitrosti na mestni obvoznici zmanjšala s 70 kilometrov na uro na 50. Odločitev je sprejela pariška županja Anne Hidalgo. Napovedala jo je že januarja, veljati pa bo začela zdaj, po olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki so potekale v mestu. Leta 1973, ko je bila obvoznica odprta, je bila hitrost na njej omejena na 90 kilometrov na uro, leta 2014 so jo znižali na 70, zdaj na 50 kilometrov na uro. Mestne oblasti so poudarile, da bo zaradi tega ukrepa promet tekel hitreje, to pomeni, da bo večina voznikov na cilj prišla prej, ne pozneje. Povprečna hitrost na obvoznici je že zdaj le 50 kilometrov na uro čez dan, od 30 do 45 v času prometnih konic in 60 ponoči.
