Bernard Nežmah
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Pamflet
Na protestih in po takih in drugačnih medijih često odmeva stavek, da šole niso generator širjenja koronavirusa. Seveda postavljen kot pribit, kot božja zapoved. No, glede na dejstvo, da so bile šole mesece dolgo zaprte, je to nedvomno držalo. Kaj pa, ko šole delujejo? Po koncu poletja so že po tretjem šolskem dnevu mediji poročali o številnih razredih v karanteni. Na prvi pomladni dan je bilo v sežanski osnovni šoli skoraj polovico oddelkov zaprtih, malo zatem na Prežihovem Vorancu v Ljubljani celotni razredni pouk. Šole pač niso sveti prostor, kamor virusi ne zaidejo. Toda skupine, ki trdijo, da šole niso generator, z dejstvi nimajo težav. Ne daleč nazaj je veljalo, da se je Donald Trump skliceval na svoja, alternativna dejstva, danes v svetu brez predsedniškega Trumpa to počno sleherniki.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Jordan B. Peterson: Onkraj reda: še 12 pravil za življenje
Še pred nekaj desetletji so prevodi pomembnih del prihajali celo s stoletno zamudo, zdaj založbe predstavljajo svetovne novitete že po slabem letu. Peterson je deležen milijonskega zanimanja, saj predstavlja konservativne in krščanske ideje kot intelektualno privlačna miselna orodja, s katerimi si pojasnjujemo in osmišljamo življenje in svet okoli sebe.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Pamflet
Vladajoči koaliciji na glasovanju v državnem zboru ni uspelo odstaviti predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Mediji so dogodek pospremili s pristavki tipa, da je čas za izredne volitve in da je Janševa vlada de facto manjšinska. Noben pa zadeve ni začinil s poanto, da potencialne skrbi zaradi avtoritarizma in strahovlade več ni. Oblast, ki v parlamentu nima absolutne večine, da bi postavila primusa zakonodajne veje, pač niti po teoriji ne more biti avtokratska.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Mateja Ratej (ur.): Osebnosti slovenskega novinarstva
Po naslovu bi pričakovali obsežen leksikon z več kot sto gesli; težko si je zamisliti, da bi med osebnosti slovenskega slikarstva prišteli le dober ducat umetnikov. Toda tudi ožji izbor ima prednosti, kot je denimo bolj poglobljena predstavitev življenja in dela posameznikov. Najmočnejša plat knjige je bogata predstavitev novinark in publicistk od revije Slovenka pa do Naše žene, najbolj bizaren pa kriterij izbiranja, ki zajema le med umrlimi. Med junaki pa ni najti imen, kot so D. Slivnik (ustanovitelj Maga in Jutranjika), M. Sattler (ki je ND pripeljal prek 200 tisoč izvodov), V. Vodnik, ustanovitelj prvega slovenskega časopisa, J. Bleiweis, oče legendarnih Novic, in J. Jurčič, urednik Slovenskega naroda, ki je prakticiral svobodo tiska z največjim številom zaplemb. Knjiga preprosto izpusti akterje prvega stoletja osebnosti. Kako pa prikaže pol stoletja partijske diktature? Lahko še sprejmemo, da o teh, ki so jih zaprli in potem izločili iz časopisja, ne bo pisala, saj nimajo večjega opusa (D. Jančar, V. Blažič).
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Pamflet
Zoper novelo zakona o vodah so enoglasno nastopile opozicijske stranke, okoljske organizacije in osrednji mediji. Rezultat ni izostal, saj je vlada umaknila del, po katerem bi bilo na vodovarstvenem območju pod strogimi pogoji izjemoma mogoče graditi objekte in naprave za proizvodnjo, v kateri so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tokratna enotnost v državi je izjemna, vodni viri so nedotakljiva nacionalna dragocenost, nobena tvegana gradnja nad njimi ni dovoljena.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Dante Alighieri Božanska komedija
Ko jo je avtor leta 1313 spisal, seveda ni mislil na bralca 21. stoletja. Vstop v delo je zato peklenski, saj Dante v njem nabira like, fraze in zgodbe, ki so sodobnemu sleherniku v velikem delu neznani; brez prevajalčevih konciznih opomb bi bil dobesedno izgubljen. Sploh v monumentalnosti, ki bi jo sociolog Escarpit premeril s tremi dnevi branja. Mnoštvo Dorejevih ilustracij pot resda osvetli, a so daleč od stripa, ki ga vlečejo podobe.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Pamflet
Časnika Dnevnik in Večer sta v ponedeljek objavila anketni lestvici Ninamedie o priljubljenosti politikov in strank. Na prvem mestu je že drugi mesec zapored evroposlanka Ljudmila Novak, ki jo zato nekateri razglašajo za favoritko na predsedniških volitvah. Če imamo običajno faktične težave, kako oceniti verodostojnost takšnih anket, je tokrat enostavno. Ker je na isti dan tudi Delo objavilo svoj barometer popularnosti Mediane, lahko primerjamo izide. Katero mesto je torej osvojila v konkurenčnem anketiranju? Katastrofa, sploh ni uvrščena med 20 najbolj priljubljenih. Tu velja za prvi obraz popularnosti minister Janez Poklukar. A če preverimo njegovo popularnost v rezultatih Ninamedie, se zgodba ponovi – med 22 naj obrazi ga ni najti. Agenciji očitno ne merita utripa popularnosti v isti državi.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Aleš Maver: Za prgišče politike
Avtor, ki je profesor na mariborski Filozofski fakulteti in politični komentator, namreč razstavlja koncepte, ki se zdijo enosmiselni. Ob nazivu cesar oziroma car si predstavljamo voditelja imperija, toda cesarski naslov sta si nadela tudi Bocassa, ki je vladal Centralnoafriški državi z nekaj milijoni prebivalcev, in italijanski kralj Viktor Emanuel III., ko so fašistične čete osvojile Etiopijo. Še večja razlika je pri kraljih, ki so imeli kdaj absolutno oblast; v današnji Veliki Britaniji jim je ostala le protokolarna, medtem ko ima belgijski monarh pravico do veta. A ko jo je leta 1990 kralj Balduin vzel zares in ni hotel podpisati zakona o pravici do splava, je parlament razglasil, da ni sposoben za opravljanje svoje funkcije in ga odstavil, vendar pa mu je takoj po sprejetju zakona znova vrnil kraljevi položaj. Pojem predsednik se zdi splošen; kjer imajo parlament, je sekundaren glede na vlado, toda ameriški, francoski in zlasti ruski lahko izda dekret, ki anulira zakone.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Pamflet
Zadnjo dekado so mediji napovedovali usodno razpravo o svobodi medijev v Sloveniji v evropskem parlamentu. Potem se je zgodila. Kratka, posamezni razpravljavci so imeli po kakšno minuto, celo manj kot svetniki na sejah v ljubljanskem mestnem svetu. Čas, v katerem ne moreš nič argumentirati, podaš lahko kvečjemu nekaj etiket. In kaj smo izvedeli? To, kar kritiki in zagovorniki vlade sporočajo po slovenskih medijih, so še v krajši formi ponovili v Strasbourgu. Še najbolj bizarno je o dogodku poročala POP TV, ki je evroposlanko SDS Romano Tomc oštela, ker je profesorja s FDV obtožila, da je v svojem evropskem nastopu lagal. In seveda nič o tem, da se je omenjeni pred dnevi opravičil za napako, ker je pomotoma trdil, da so direktorja nacionalke odstavili predčasno. Kaj tviti, veliki mediji so mojstri manipulacije, prinesejo eno dejstvo, izpustijo pa drugo, in učinek je, da je ta, ki opozori na napačna dejstva, prikazan kot obrekovalec.
-
Mateja Ratej: Svastika na pokopališkem zidu
Avtorica je našla prikladno metodo, kako preiskati ta fenomen. Ne v spominih pričevalcev na starše ne v literaturi, ampak v sodnih spisih, ki so obravnavali obtožene zaradi hitlerjanske propagande in pozivov k nemški aneksiji.
-
Mihail Gorbačov, oče perestrojke, Nobelov nagrajenec in zadnji voditelj Sovjetske zveze je slavil 90. rojstni dan. Najpopularnejši ruski voditelj za zahodne medije in politike je v domovini samo spomin. Precej skromen. Leta 1996 je edinkrat kandidiral na splošnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijim Zjuganovom. Kako se je tedaj odrezal Mihail? V 140-milijonski državi je zbral manj kot 400 tisoč podpornikov, kar je zneslo pol odstotka, in zasedel sedmo mesto. Popolni debakel. No, še v letih, ko je vodil demokratizacijo partijske države, je sledil politiki: demokracija – to sem jaz. Ko mu je l. 1987 tedanji partijski sekretar CK KP Moskve Jelcin na kongresu očital prepočasnost reform in protežiranje trde linije komunistov, ga je hitro odstavil. In to na Stalinov način. Ko se je uporni Boris zdravil v bolnici, ga je dal Mihail iz bolniške postelje pripeljati na partijsko sejo, kjer so množično udarili po njem in ga odstavili. No, na prvih svobodnih volitvah se je Boris vrnil zmagovito kot predsednik Rusije, Mihail pa ni nikoli odstopil z mesta prvega moža Sovjetske zveze. Decembra 1991 so ruski, beloruski in ukrajinski predsednik sprejeli dekret, po katerem so razpustili vsesovjetsko državo, in Mihail je naenkrat ostal predsednik brez države.
-
Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta.
-
Evropska poslanka Sophie In ’t Veld, ki vodi skupino za spremljanje spoštovanja demokracije, je v Bruselj povabila premierja Janeza Janšo, ministra za kulturo Vaska Simonitija, direktorja urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanijo, generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca ter varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Ilinko Todorovski. Razlog bo skupna razprava o medijih in njihovi ogroženosti v Sloveniji, ki bo predvidoma marca.
-
Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov
Skozi 15 poglavij teče stopnjevanje, ki ga podlaga z osupljivimi statističnimi podatki. Otroci v ZDA, stari od šest do 12 let, so pred zaslonskimi mediji po šest ur na dan, po svetu jih štiri milijarde ljudi uporabljajo po več kot pet ur na dan. Od tod porast debelosti, za 33 odstotkov upočasnjena hoja, kratkovidnost, motnje mišljenja in spanja, koronarne bolezni, depresija, zasvojenost, intelektualna zanemarjenost, odtujenost od narave in soljudi, upad empatije … Jasno, če dnevu poleg spanja, prehranjevanja, šole ali službe odbiješ še šest ur, časa preprosto zmanjka.
-
Brez anket bi hitro našli nacionalni konsenz, da nobena izmed parlamentarnih strank ne bi za želeno formo vladavine postavila avtoritarne demokracije. Ko je kandidat za premiera Karl Erjavec postavil v parlamentu dilemo: ali Janša in avtoritarizem ali Kul in ustavna demokracija, je dobil vsega 40 glasov. Poslanska večina njegove ocene stanja v državi ni podprla.
-
Brina Svit: Nove definicije ljubezni
Sam naslov sicer preveč potegne nase, saj delo ne predstavlja trendov novih oblik ljubezni in še manj zgodb o splošnih odnosih med protagonistoma, ki bi jih po novem šteli za amoreskne.
-
Na besedah postavljeni svetovi
Italijanski filozof Umberto Galimberti se je na pojem socialna distanca odzval: medosebne razdalje ne bi smeli imenovati socialna, ampak virusna. Če začnemo mešati pojme in izraze bo katastrofa. Fizično smo oddaljeni zaradi virusa, ne socialnosti. Uporaba pojma socialna distanca ljudi zapre v mehurčke, ne da bi se družili med seboj, ko pa bi govorili o virusni razdalji, bi pač druženje na prostem gojili na razdalji dveh korakov več kot običajno. Posledica je po njem razstikanje med ljudmi, ker se izogibajo kakršnemukoli fizičnemu srečavanju. Eno se je namreč srečati z osebo telesno, z obrazom pred očmi, nekaj povsem drugega pa govoriti s podobo iste osebe.
-
Antonio Iturbe: Knjižničarka iz Auschwitza
Spoznanje, ki šokira – najhujši kraj milijonskih smrti je premogel biblioteko. To sem prvič zasledil v knjigi Alberta Manguela Knjižnica ponoči (2011), zato sem pred leti, ko sem na letališču v Varšavi zagledal naslov Iturbejeve knjige, še isti hip postal njen bralec.
-
Konstruktivna nezaupnica je po svetu tako rekoč hipni akt. Ob vladni krizi običajno v nekaj tednih zberejo parlamentarno podporo in na hitro postavijo novo vladajočo koalicijo. Slovenski KUL se bo zapisal v zgodovino kot eden najdaljših projektov, ki že štiri mesece napoveduje usodno glasovanje. Še več, za uspeh potrebuje 46 glasov, pred tedni jih je predložil 42, sedaj jih napoveduje le še 10. Z logiko - manj ko je vloženih glasov, večja je možnost zmage! A projekta ne demantirajo le številke, v zagati se je znašel celo precej dosledni vodja Levice Luka Mesec. Potem ko je v intervjuju na nacionalki decidirano postavil, da zanj ni sprejemljivo, da bi KUL za nezaupnico vložil le 10 glasov, ampak jih pričakuje 43, od tega vsaj 3 Desusove, se je že dan kasneje strinjal s predlogom udarne deseterice. Projekt prevzema oblasti se spreminja v teve novelo, kjer akterji iz epizode v epizodo preobračajo svoje vloge. Vodja LMŠ Marjan Šarec že udari po zavezniškem kandidatu Karlu Erjavcu, rekoč, da ga v normalnih razmerah ne bi podprl, voditeljica SD Tanja Fajon javno pozove k premisleku o odstopu od nezaupnice vladi, teden kasneje pa sta spet oporna stebra glasovanja o mandatarju Erjavcu. Ta je porabil tedne, da bi prepričal svoje poslance, da ga podprejo, zdaj pa vodja poslanske skupine Desus spregovori pitijsko: Ne vidimo se v ekstremni opoziciji, Janša pa je prijeten sogovornik. Pomenljivo, za svojega predsednika Erjavca ni nikoli rekel, da je prijeten sogovornik. No, sporočilo sploh ne govori o Desusovem sodelovanju v zmagoviti koaliciji KUL, ker predpostavlja, da za njih to ni opcija. Izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici, če bo do njega res prišlo, bo podobno partiji pokra.
-
Ker je Shane O’Mara nevroznanstvenik, bo poudarjal povezavo hoje z delovanjem možganov in telesa nasploh. Učinkuje namreč bolje od antidepresivov, redna vadba poveča pretok krvi skozi možgane in omogoča poselitev novih možganskih celic, sprošča smVEGF in s tem rast novih krvnih žil v možganih, upočasnjuje staranje, krepi sposobnost ustvarjalnega razmišljanja etc. Kot raziskovalec potegne primere iz amazonske džungle ljudstva Tsimori, pri pripadnikih katerega so izmerili, da imajo žile petkrat manj poapnele kot zahodnjaki. Skratka – namesto k zdravniku in v lekarno nas napoti na zdravilno pohajkovanje. Kajpak s pedometrom v žepu, ki človeka motivira, da to gibanje privzame kot navado.
-
Posvečeni ring spopadov je kajpak parlament. Poslanska vprašanja premieru so ritual, ki ločuje demokracije od diktatur. V starem režimu je bilo nezamisljivo, da bi parlamentarec zastavil vprašanje predsedniku Titu: zakaj ste poslali čestitke Gustavu Husaku, ko pa ste pol leta pred tem obsodili sovjetsko vojaško invazijo na Češkoslovaško? (Sovjeti so nato odstavili reformističnega voditelja Aleksandra Dubčka in ga zamenjali s prosovjetskim Husakom.) Maršal Tito je bil namreč ta, ki je govoril in spraševal, njemu kot božanstvu se ni postavljalo vprašanj.
-
Ljubljanski župan je sredi najtrše zime in v času epidemije s prepovedjo množičnega druženja poslal varnostnike in angažiral močne policijske enote, ki so asistirale pri začetku rušenja tovarne Rog. Zoran Janković, mojster prebrisanosti, je kot direktor Mercatorja v trenutku, ko je Spar najavil gradnjo velikega centra Aleje v Šiški, kupil sosednji travnik in potem kot neposredni sosed dolga leta vlagal tožbe zoper gradbena dovoljenja in tako za desetletje onemogočil trgovskega tekmeca. A če opustimo osebni slog vladanja, kaj je argument uničenja projekta Rog? Župan pravi, da bo v novem Rogu dobilo prostor 500 umetnikov, lični projekt pa bo stal 27 milijonov. Lepo, toda toliko artistov je v stari tovarni delovalo že zdaj in se ni pritoževalo nad delovnimi prostori, ki so jih sicer sami obnavljali in opremljali. Zakaj plačati več kot dva ducata milijonov za nove prostore kulture, ko pa reč v popolnosti deluje že sedaj? Kultura kot polje domiselnosti in iznajdljivosti je namreč tu zbirala množico akterjev, ki je udejanjala svojo energijo v druženju in ustvarjanju. Na pogled resda niso podobni obiskovalcem gala prireditev v operah in teatrih niti pripadnikom alternativne jet-set kulture. Nekateri jih opisujejo kot levičarske anarhiste, nekateri drugi jih imajo za mračnjake, ki ne spoštujejo reda in si prisvajajo mestno lastnino.
-
Georg Mohr in Adrijan Mihaljčišin: Pozabljeni genij: Albin Planinc
Albin Planinc (1944–2008) je edini slovenski šahist, ki je po Milanu Vidmarju zmagal na mednarodnem turnirju (IBM, Amsterdam, 1973), na katerem sta igrala tudi drugi in tretji igralec sveta. Še prej je bil edini mojster, ki je na Vidmarjevem memorialu (1969) prepričljivo zmagal med velemojstri, in to tako, da je dopoldne delal kot fizikalec v tovarni, popoldne pa nizal zmage na prestižnem ljubljanskem turnirju.
-
Vladavina prava. Sintagma, ki ji ni kaj oporekati. Toda, ali živi tudi kot koncept, s katerim se nasploh merijo poteze političnih in drugih oblasti?
-
Damir Globočnik: Trubarjev spomenik v Ljubljani
Umetnostni zgodovinar Globočnik je za svojega književnega junaka postavil spomenik, ki seveda ni padel z neba, ampak nam ga predstavi skozi mrežo ideoloških spopadov. Pozabljenega očeta slovenskega protestantizma in knjižnega jezika so odkrili liberalci, Hribar, Tavčar, Aškerc, in v njem iznašli figuro, ki bo simbolno oponirala ideologiji katolicizma.
-
Časniku Delo je uspel veliki met. Premagal je tekmece dnevnih novic, kot so STA, RTV SLO, POP TV, SIOL ter časnika Dnevnik in Večer, ko je objavil ekskluzivne odlomke iz razvpitega poročila Računskega sodišča. Razumljivo, to so novice, ki so jih željno pričakovali bralci. Predsednik RS Tomaž Vesel je bil tokrat nejevoljen nad tem pretokom informacij in izrekel je svoj najboljši pogled v zadnjih mesecih: Zmedo je rešiti tako, da se čim prej izda končno revizijsko poročilo, ki bo javno objavljeno in si ga državljani lahko preberejo brez prevajalcev in tolmačev.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura | Knjiga
Bernard H. Suits: Muren: igre, življenje in utopija
Knjiga, ki jo vodi dialog med Murnom, Preudarnostjo in Skeptikom, po formi še najbolj spominja na sokratski dialog.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Pamflet
Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karlu Erjavcu se je zgodilo, da je svojo napoved spremenil že po šestih dneh. 22. decembra je namreč STA poročala, da je po sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Ičiro Kišimi in Fumitake Koga: Kaj si drugi mislijo o tebi, ni tvoj problem
Toda, japonski filozof Kišimi, proučevalec Adlerjeve psihologije, se je pred desetletjem srečal z mladim pisateljem Kogo, s katerim sta sem ter tja preživela pet noči v sokratskem dialogu.
