Bernard Nežmah
-
Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov
Skozi 15 poglavij teče stopnjevanje, ki ga podlaga z osupljivimi statističnimi podatki. Otroci v ZDA, stari od šest do 12 let, so pred zaslonskimi mediji po šest ur na dan, po svetu jih štiri milijarde ljudi uporabljajo po več kot pet ur na dan. Od tod porast debelosti, za 33 odstotkov upočasnjena hoja, kratkovidnost, motnje mišljenja in spanja, koronarne bolezni, depresija, zasvojenost, intelektualna zanemarjenost, odtujenost od narave in soljudi, upad empatije … Jasno, če dnevu poleg spanja, prehranjevanja, šole ali službe odbiješ še šest ur, časa preprosto zmanjka.
-
Brez anket bi hitro našli nacionalni konsenz, da nobena izmed parlamentarnih strank ne bi za želeno formo vladavine postavila avtoritarne demokracije. Ko je kandidat za premiera Karl Erjavec postavil v parlamentu dilemo: ali Janša in avtoritarizem ali Kul in ustavna demokracija, je dobil vsega 40 glasov. Poslanska večina njegove ocene stanja v državi ni podprla.
-
Brina Svit: Nove definicije ljubezni
Sam naslov sicer preveč potegne nase, saj delo ne predstavlja trendov novih oblik ljubezni in še manj zgodb o splošnih odnosih med protagonistoma, ki bi jih po novem šteli za amoreskne.
-
Na besedah postavljeni svetovi
Italijanski filozof Umberto Galimberti se je na pojem socialna distanca odzval: medosebne razdalje ne bi smeli imenovati socialna, ampak virusna. Če začnemo mešati pojme in izraze bo katastrofa. Fizično smo oddaljeni zaradi virusa, ne socialnosti. Uporaba pojma socialna distanca ljudi zapre v mehurčke, ne da bi se družili med seboj, ko pa bi govorili o virusni razdalji, bi pač druženje na prostem gojili na razdalji dveh korakov več kot običajno. Posledica je po njem razstikanje med ljudmi, ker se izogibajo kakršnemukoli fizičnemu srečavanju. Eno se je namreč srečati z osebo telesno, z obrazom pred očmi, nekaj povsem drugega pa govoriti s podobo iste osebe.
-
Antonio Iturbe: Knjižničarka iz Auschwitza
Spoznanje, ki šokira – najhujši kraj milijonskih smrti je premogel biblioteko. To sem prvič zasledil v knjigi Alberta Manguela Knjižnica ponoči (2011), zato sem pred leti, ko sem na letališču v Varšavi zagledal naslov Iturbejeve knjige, še isti hip postal njen bralec.
-
Konstruktivna nezaupnica je po svetu tako rekoč hipni akt. Ob vladni krizi običajno v nekaj tednih zberejo parlamentarno podporo in na hitro postavijo novo vladajočo koalicijo. Slovenski KUL se bo zapisal v zgodovino kot eden najdaljših projektov, ki že štiri mesece napoveduje usodno glasovanje. Še več, za uspeh potrebuje 46 glasov, pred tedni jih je predložil 42, sedaj jih napoveduje le še 10. Z logiko - manj ko je vloženih glasov, večja je možnost zmage! A projekta ne demantirajo le številke, v zagati se je znašel celo precej dosledni vodja Levice Luka Mesec. Potem ko je v intervjuju na nacionalki decidirano postavil, da zanj ni sprejemljivo, da bi KUL za nezaupnico vložil le 10 glasov, ampak jih pričakuje 43, od tega vsaj 3 Desusove, se je že dan kasneje strinjal s predlogom udarne deseterice. Projekt prevzema oblasti se spreminja v teve novelo, kjer akterji iz epizode v epizodo preobračajo svoje vloge. Vodja LMŠ Marjan Šarec že udari po zavezniškem kandidatu Karlu Erjavcu, rekoč, da ga v normalnih razmerah ne bi podprl, voditeljica SD Tanja Fajon javno pozove k premisleku o odstopu od nezaupnice vladi, teden kasneje pa sta spet oporna stebra glasovanja o mandatarju Erjavcu. Ta je porabil tedne, da bi prepričal svoje poslance, da ga podprejo, zdaj pa vodja poslanske skupine Desus spregovori pitijsko: Ne vidimo se v ekstremni opoziciji, Janša pa je prijeten sogovornik. Pomenljivo, za svojega predsednika Erjavca ni nikoli rekel, da je prijeten sogovornik. No, sporočilo sploh ne govori o Desusovem sodelovanju v zmagoviti koaliciji KUL, ker predpostavlja, da za njih to ni opcija. Izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici, če bo do njega res prišlo, bo podobno partiji pokra.
-
Ker je Shane O’Mara nevroznanstvenik, bo poudarjal povezavo hoje z delovanjem možganov in telesa nasploh. Učinkuje namreč bolje od antidepresivov, redna vadba poveča pretok krvi skozi možgane in omogoča poselitev novih možganskih celic, sprošča smVEGF in s tem rast novih krvnih žil v možganih, upočasnjuje staranje, krepi sposobnost ustvarjalnega razmišljanja etc. Kot raziskovalec potegne primere iz amazonske džungle ljudstva Tsimori, pri pripadnikih katerega so izmerili, da imajo žile petkrat manj poapnele kot zahodnjaki. Skratka – namesto k zdravniku in v lekarno nas napoti na zdravilno pohajkovanje. Kajpak s pedometrom v žepu, ki človeka motivira, da to gibanje privzame kot navado.
-
Posvečeni ring spopadov je kajpak parlament. Poslanska vprašanja premieru so ritual, ki ločuje demokracije od diktatur. V starem režimu je bilo nezamisljivo, da bi parlamentarec zastavil vprašanje predsedniku Titu: zakaj ste poslali čestitke Gustavu Husaku, ko pa ste pol leta pred tem obsodili sovjetsko vojaško invazijo na Češkoslovaško? (Sovjeti so nato odstavili reformističnega voditelja Aleksandra Dubčka in ga zamenjali s prosovjetskim Husakom.) Maršal Tito je bil namreč ta, ki je govoril in spraševal, njemu kot božanstvu se ni postavljalo vprašanj.
-
Ljubljanski župan je sredi najtrše zime in v času epidemije s prepovedjo množičnega druženja poslal varnostnike in angažiral močne policijske enote, ki so asistirale pri začetku rušenja tovarne Rog. Zoran Janković, mojster prebrisanosti, je kot direktor Mercatorja v trenutku, ko je Spar najavil gradnjo velikega centra Aleje v Šiški, kupil sosednji travnik in potem kot neposredni sosed dolga leta vlagal tožbe zoper gradbena dovoljenja in tako za desetletje onemogočil trgovskega tekmeca. A če opustimo osebni slog vladanja, kaj je argument uničenja projekta Rog? Župan pravi, da bo v novem Rogu dobilo prostor 500 umetnikov, lični projekt pa bo stal 27 milijonov. Lepo, toda toliko artistov je v stari tovarni delovalo že zdaj in se ni pritoževalo nad delovnimi prostori, ki so jih sicer sami obnavljali in opremljali. Zakaj plačati več kot dva ducata milijonov za nove prostore kulture, ko pa reč v popolnosti deluje že sedaj? Kultura kot polje domiselnosti in iznajdljivosti je namreč tu zbirala množico akterjev, ki je udejanjala svojo energijo v druženju in ustvarjanju. Na pogled resda niso podobni obiskovalcem gala prireditev v operah in teatrih niti pripadnikom alternativne jet-set kulture. Nekateri jih opisujejo kot levičarske anarhiste, nekateri drugi jih imajo za mračnjake, ki ne spoštujejo reda in si prisvajajo mestno lastnino.
-
Georg Mohr in Adrijan Mihaljčišin: Pozabljeni genij: Albin Planinc
Albin Planinc (1944–2008) je edini slovenski šahist, ki je po Milanu Vidmarju zmagal na mednarodnem turnirju (IBM, Amsterdam, 1973), na katerem sta igrala tudi drugi in tretji igralec sveta. Še prej je bil edini mojster, ki je na Vidmarjevem memorialu (1969) prepričljivo zmagal med velemojstri, in to tako, da je dopoldne delal kot fizikalec v tovarni, popoldne pa nizal zmage na prestižnem ljubljanskem turnirju.
-
Vladavina prava. Sintagma, ki ji ni kaj oporekati. Toda, ali živi tudi kot koncept, s katerim se nasploh merijo poteze političnih in drugih oblasti?
-
Damir Globočnik: Trubarjev spomenik v Ljubljani
Umetnostni zgodovinar Globočnik je za svojega književnega junaka postavil spomenik, ki seveda ni padel z neba, ampak nam ga predstavi skozi mrežo ideoloških spopadov. Pozabljenega očeta slovenskega protestantizma in knjižnega jezika so odkrili liberalci, Hribar, Tavčar, Aškerc, in v njem iznašli figuro, ki bo simbolno oponirala ideologiji katolicizma.
-
Časniku Delo je uspel veliki met. Premagal je tekmece dnevnih novic, kot so STA, RTV SLO, POP TV, SIOL ter časnika Dnevnik in Večer, ko je objavil ekskluzivne odlomke iz razvpitega poročila Računskega sodišča. Razumljivo, to so novice, ki so jih željno pričakovali bralci. Predsednik RS Tomaž Vesel je bil tokrat nejevoljen nad tem pretokom informacij in izrekel je svoj najboljši pogled v zadnjih mesecih: Zmedo je rešiti tako, da se čim prej izda končno revizijsko poročilo, ki bo javno objavljeno in si ga državljani lahko preberejo brez prevajalcev in tolmačev.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura | Knjiga
Bernard H. Suits: Muren: igre, življenje in utopija
Knjiga, ki jo vodi dialog med Murnom, Preudarnostjo in Skeptikom, po formi še najbolj spominja na sokratski dialog.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Pamflet
Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karlu Erjavcu se je zgodilo, da je svojo napoved spremenil že po šestih dneh. 22. decembra je namreč STA poročala, da je po sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Ičiro Kišimi in Fumitake Koga: Kaj si drugi mislijo o tebi, ni tvoj problem
Toda, japonski filozof Kišimi, proučevalec Adlerjeve psihologije, se je pred desetletjem srečal z mladim pisateljem Kogo, s katerim sta sem ter tja preživela pet noči v sokratskem dialogu.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Pamflet
Metalci svetlobe in prižigalci teme
Pred mesecem me je poklical novinar francoskega tednika L’Express, ki je pisal članek o slovenskem premieru. Ker me je zanimalo, kako nastane članek izpod peresa nekoga, ki ne govori slovensko in se dotlej ni ukvarjal s Slovenijo, sem z radovednostjo privolil v pogovor. Ker ga je zanimalo, zakaj Janez Janša toliko tvita, sem mu pojasnil, da iz preprostega razloga, ker so mu osrednji dnevni mediji sistematično nenaklonjeni. Kot zgled sem mu dal dogodek tistega dne, ko so v osrednjih poročilih kot dominantno temo predvajali kritike njegovih nasprotnikov, ki so njegovo pismo EU o iskanju kompromisa s Poljsko in Madžarsko označili kot sramoto za Slovenijo. Ko je kak dan kasneje nemška kanclerka Merklova pozdravila pomirjevalno Janševo gesto, pa je bilo to sekundna vestička. Če torej hoče podati svojo izjavo, brez da jo postavijo v negativni kontekst, mu preostane le tviter, njemu naklonjena Nova24TV pa ima majhen doseg in še to le na njegove simpatizerje. Premier, ki ima v rokah glavne medije oziroma mu nismo apriori nenaklonjeni, pač nima razloga, da dnevno proizvaja tvite.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Dalibor Cvitan: Ervin in norci
Glavni lik – samski petdesetletnik. Enosobno stanovanje, polovični delovni čas uradnika, Zagreb, visok pritisk, ateroskleroza, sladkorna. »Kadar se je popoldne zbudil, ga je pričakala težavna naloga, premagovanje gnusa ob prvem koraku v budnost. Z naporom je potiskal prste v copate, z naporom je dvigal stokilogramsko telo v medli prostor razmetanih knjig.« Prototip luzerja, ki je pustil življenje za seboj; dobesedno, saj je bil nekoč profesor humanistike, avtor odmevnih knjig in salonski lev na kongresih po Jadranu. Kaj bosta iz takega materiala napravila avtor in velemojstrski prevajalec?
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Pamflet
Odkar je bil Karl Erjavec ponovno izvoljen za prvega moža stranke upokojencev, še ni izrekel besede upokojenci, ampak izstop iz vlade in formiranje alternativne pod imenom KUL. Komaj dan potem, ko so njegovi poslanci zavrnili predlagani odhod iz vlade, je bil edini predsednik parlamentarne stranke, za katerim ni stal noben izmed njegovih parlamentarcev. A že naslednji hip mu je uspel veliki met: generalu brez vojske je četverica izmed opozicijskih strank, ki šteje 39 poslancev, ponudila mandatarsko mesto in odslovila dotedanjega favorita Jožeta P. Damijana. Karl z nič podporniki je eliminiral Jožeta z 39 podporniki!?? Humor iz Alana Forda, a osrednji mediji grotesko prikazujejo kot smrtno resno dramo. Ne samo zdaj. Na začetku meseca je imel Desus volitve, na katerih je zmagoviti Erjavec nabral 146, poraženi Srečko Felix Krope pa 71 glasov. Felix je dosegel v resnici fantastični rezultat, mesec pred volitvami so dominantni dnevni mediji predstavljali volilno tekmo z dolgimi zapisi o Karlu, medtem ko so v enem prostem stavku omenjali, da kandidira tudi Srečko. Ravnali so enako kot državni mediji v Belorusiji, ki so pred volitvami izpostavljali le uspehe Aleksandra Lukašenka. Ta je na volitvah prejel več kot 80-odstotno podporo, tekmica Svetlana Tihanovska pa 10-odstotno. Če primerjamo beloruski model slovenskega medijskega poročanja o volitvah predsednika Desusa, je uspeh Srečka Kropeta sanjski – nabral je 35 odstotkov podpore. Mednarodni proučevalci medijske demokracije lahko zdaj zadovoljno poročajo, da je na Slovenskem tri in pol krat višja kot v Belorusiji.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Paul Dolan: Srečni do konca dni
Da je sreča lahko objekt znanstvenega proučevanja, potrjuje knjiga Histoire du bonheur en France (2013), v kateri je Remy Pawin zoperstavljal pojma imeti se dobro in imeti srečo. Paul Dolan odmisli zgodovinske kontekste in se osredotoči na splošna verovanja, po katerih so njeni glavni dejavniki: dober zaslužek, uspešna kariera, čim višja izobrazba, družina z otroki, zdravje et simile. In jih potem s statistiko ter refleksijo prikaže kot povsem zgrešena vodila življenja.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Marko Snoj: Slovar Pohlinovega jezika
Prebiranje starih slovarjev je posebna drža, v njih namreč najdemo besede, ki so pozabljene, izumrle ali pa imajo drugačen pomen kot danes.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Pamflet
Konec julija 1947 je v Ljubljani potekal dvotedenski proces proti skupini intelektualcev, ki jih je javni tožilec obtožil, da so špijoni, razredni sovražniki in inozemski plačanci, ki so škodovali državi. Sodišče je trojico obsodilo na smrt, ostale pa na krepke zaporne kazni. Usmrtili so Črta Nagodeta, medtem ko so na smrt obsojenima Ljubu Sircu in Borisu Furlanu kazen spremenili v dolgoletno zaporno kazen. Leta 1991 je Vrhovno sodišče sodbo zoper Nagodeta in štirinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da je slonela na lažnih obtožbah in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Miha Kovač: Berem, da se poberem
Avtor, ki ga poznamo po raziskavah bralnih navad in knjigotrštva, je tokrat napisal poljudno delo. V njem predstavi deset kapitalnih in še vrsto drobnih razlogov, zakaj se splača brati papirne knjige. Argumente zastavlja polemično, saj najprej predstavi privlačnost drugih medijev. Denimo, zakaj bi porabil 20 ur za branje obsežnega romana, ko pa ga lahko použiješ v dveurni filmski različici? Potem pa jih zavrne z močnejšimi čari branja.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Pamflet
Prejšnji teden so osrednji mediji ustvarili D-dan, ko so zaradi pisma voditeljem EU Janeza Janšo prikazali kot premiera, ki sramoti in uničuje ugled države. V zraku je lebdela odstavitev vlade. Toda v naslednjih dneh od političnega tornada ni ostal niti prah. Slovensko politično in medijsko javnost je spravila v molk z enim stavkom nemška kanclerka Angela Merkel, ko je izjavila, da je Janševo posredovanje razumeti kot pot v iskanje kompromisa.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Tuppy Owens in Claire de Than: Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom
A to ni knjiga, ki bi terjala, da bi k zdravniškim ali socialnim storitvam prišteli še plačano erotično tolažnico. Meri preprosto na družbeno pomoč tem, ki jim je spolnost zaradi njihovega telesa in bolezni odmaknjena. Angleški klub Outsiderji na primer zanje pripravlja modne revije, zabave, kosila in spletne strani, ki omogočajo, da se družijo med seboj in prosto govorijo ter – zakaj ne – tudi seksajo. Osrednje vprašanje je kajpak: kako si najti partnerja? S tem pa razbitje tabuja, da hendikepirani ne more biti privlačen, zapeljiv ali šarmanten. Tu je seveda prvi pogoj, da človek z omejitvami preusmeri pogled s svojih težav na svoje prednosti. In na drugi strani, da ga družba sprejme medse. Da ni šok vprašanje, kako recimo masturbirati, če ne morete uporabljati rok? Jasno, obstaja vrsta pripomočkov in tehnik, a tudi pogled onstran. Mladenič z atrofijo hrbtenjače se je navdušil nad idejo, da bi mu na poti do ejakulacije pomagala dobra duša, tako kot so nekoč slepega za roko peljali čez cesto.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Pamflet
Večerna dnevnika v sredo na nacionalki in POP TV sta bila zgodovinska. Med družbenimi omrežji in velikimi novinarskimi hišami ni več razlike. Dve osrednji televiziji sta imeli za udarno temo pismo premiera Janeza Janše voditeljem EU, ki sta ga pospremili z odzivi slovenskih političnih strank. Sramota, vseeno mu je za interese Slovenije, na kocko postavlja varnost, zdravje in delovna mesta, postavlja nas med problematične države, izoliran je kot Enver Hodža v 60. in 70. letih, izgubil je stik z realnostjo …
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe
Čeprav pojem cenzura evocira uspešno in dosledno prepoved širjenja tiska, je vpogled v samostanske knjižnice 16. in 17. stoletja presenetljiv; v njih je bilo najti številna prepovedana dela, marsikatero tudi pri Valvasorju, ne da bi jih cesarska oblast preganjala. Na ravni avtorjev je posebej indikativen primer Schönlebna, ki je knjigo posvetil dokazovanju takrat splošne doktrine o Marijinem brezmadežnem spočetju, a je sam končal na črni listi. V delu je tako ironično in ognjevito žalil nasprotnike svojega pogleda, da mu niti hvalnica čistosti ni pomagala. Ta doba je prinesla razmah domiselnosti, saj so se avtorji nadzoru izmaknili tako, da del niso predložili cenzurnemu postopku za tisk, ampak so jih širili v rokopisu.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Pamflet
Dogodek, ki ga ni bilo. Po deželi je zaokrožila peticija proti fizičnemu nasilju nad novinarji, ki jo je podpisalo več sto tisoč državljanov, in v kateri so obsodili nasilje demonstrantov, ki so v četrtek razbili glavo fotoreporterju in poškodovali še tri novinarje.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Paul Lendvai: Orbán: Novi evropski avtokrat
V knjigi predstavi historiat sodobne madžarske politike, osebno biografijo aktualnega predsednika vlade, predvsem pa formiranje vlad po letu 1990, razloge vzponov in padcev posameznih strank, preobrate v politikah, vlogo in lastništvo medijev. Nazorno oriše polom Fidesza leta 1994 in potem razloge za njegovo presenetljivo zmago 1998, vnovičen poraz 2002 in veličastne zmage od 2010, seveda pod taktirko Viktorja Orbána, velemojstra politike in borca, ki uživa v spopadih. Na ravni dejstev in medijskih slik – izvrstno. A ker je Lendvai zvest naslovu, ga mora v tekstu samo potrditi, to pa stori s terminologijo. Ko opisuje svojega junaka, ga opredeli z nenasitno slo po oblasti in denarju. Njegovega starega tekmeca Gyurcsanya opiše drugače: mož, ki je že v prvih nekaj letih na nepojasnjen način prišel od desetih tisočakov do desetih milijonov evrov bogastva, je zanj levičarski milijarder. In Orbán je edini politik v novejši zgodovini, ki ga žene sla po oblasti!? Je avtokrat, ki si podredi vse, a ko se ob uvedbi internetnega davka na ulicah zbere na tisoče mladih, v treh dneh umakne sporni zakon!? Si lastniško podredi večino medijev, vendar hkrati prosto izhajajo liberalni, ki objavijo naslovnico z njim, ki da krade, drugi Madžari pa delajo!? Ko izjavi, da bi rad v politiki ostal še 30 let, to Lendvai uporabi kot dokaz, da je avtoritarec!? A v zadnjem poglavju vseeno upošteva ta protislovja in zaključi, da pod njim lahko ljudje glasno demonstrirajo, ne da bi jih policija napadla ali aretirala, da kritiki vanj prosto merijo z najostrejšimi puščicami, skratka, madžarski volivci so ti, ki odločajo, do kdaj jim bo vladal.
