Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Ko manjka Ples v dežju

    Letošnja komemoracija holokavsta v Auschwitzu je bila posebna. Organizatorji so sklenili, da ne bodo dali besede politikom, ki bi v svoje govore vpletli politične poante sedanjosti. Osrednji govorci so bili tako preživeli taboriščniki.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Komentar / Cena izgubljenih življenj

    V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.

  • Bernard Nežmah

    24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Todor Kuljić / Tito: sociološko-zgodovinska študija 

    Z izvirnim postopkom Tita umesti v diahrono primerjavo s knezom Milošem in Nikolo Pašićem, ki prinese spoznanje, da so vsi trije svojo naracijo utemeljevali na militarizmu in na osvobodilnih žrtvah. S principom komparacij v nadaljevanju pokaže, da je bil dedič balkanskih tradicij, na podlagi pogovorov s prvim ešalonom njegovih sodelavcev in branja njihovih spominov pa mu uspe razkriti, kako so med njimi bolj ali manj molče potekale polemike; kajpak nikoli v javnosti. Tu je briljanten, enako prepričljivo predstavi njegove manipulacije z množicami: ob sovjetskem vkorakanju v Prago je najprej spodbujal ljudske demonstracije, a ker je bil verbalni spopad s SZ le odigran, je hitro ustavil ljudska zborovanja in za legitimno sprejel od Moskve dirigirano novo oblast. Ko v finišu prikaže obsežnosti kulta nezmotljive osebnosti, ki je ustvarjal neenakost pred zakoni, promoviral le apologete, napravil javne funkcije nedostopne za nestrankarske strokovnjake in ustvaril vzdušje, ki je prepovedalo kakršnekoli kritike na njegov račun, bi pričakovali konec. Toda avtor ga preobrne in poudari tri zgodovinske dosežke, ki presegajo njegovo osebnost: ohranil je enotno državo, razširil kozmopolitizem in moderniziral družbo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Komentar / Brezpravna drevesa

    V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Pamflet

    Komentar / Politiki popravljajo medije

    Pred dnevi je spletna stran nacionalke objavila članek z naslovom - Ukrajinska vojska v Rusiji zadela skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. Zadeto je bilo rusko skladišče nafte v Engelsu, kar da bo povzročilo resne probleme za rusko letalstvo. In kdo je dogodek videl oziroma sporočil novico? RTV SLO se sklicuje na francosko AFP. Od kod njej informacije? Francoska tiskovna agencija je vest prebrala na družbenih omrežjih, njen avtor pa je ukrajinski generalštab.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Gorbačov in Putin

    Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!

  • Bernard Nežmah  |  foto: Borut Živulovič,, Bobo

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Družba

    »Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«

    Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.

  • Bernard Nežmah

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni

    Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.

  • Bernard Nežmah

    7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Sylvain Tesson: Belina

    Skupaj s prijateljema na ledenikih, v soteskah in grapah ni srečal žive duše, pač kdaj kavke, s katerimi so podelili hlebec sira. Dobrih 80 dni v prav toliko poglavjih v ustaljenem ritmu peklenske borbe, ki se vsak večer prekine s sladkobo gorskih zavetišč, vsakega drugačnega; vstopiti je kdaj težje kot v raj, nekoč so porabili dve uri, da so s cepini odstranili led z vrat koče, drugič so stopili dobesedno v paradiž, ko so prišli v gorski hospic samostanskih bratov sv. Bernarda. A v praznih zavetiščih često čudo – ob zmrznjenih odejah še knjižnice, sestavljene iz knjig, ki so jih pustili drugi alpinisti. In kaj je tam najidealnejše čtivo pri nekaj stopinjah Celzija? Kajpak pesniške antologije, kratek verz, ob katerem se ustaviš po celodnevnem prečenju gorovij. In najabsurdnejši užitek na gorskem zraku? – Cigara Toscano Extra Vecchio, ki ugasne šele, ko kadilec umre … Bogu za hrbtom, pod štiritisočaki, izvedo za pandemijo kovida. Jih je dosegel pri minus 10? V prvem valu, ko se zaprejo meje in ko po prelazih patruljirajo vestni karabinjerji, bi kot mož divjine vztrajal, a večinski glas ekipe prekine projekt. Naslednjo zimo ga rigoroznim italijanskim ukrepom navkljub izpeljejo, kar na stenah nad prepadi niti ni bilo težko, bolj dramatični so bili plazovi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Vučić v Ljubljani

    Potem ko so policija in pristaši vladajoče srbske stranke brutalno pretepali protestnike in z avtomobili podirali protestnike, ko so ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest preplavili demonstranti zoper režim predsednika Aleksandra Vučića, se je oglasil ljubljanski župan in v pismu podprl srbskega vožda ter izrekel apel, da ljudje tam sploh ne vedo, kako dobrega voditelja imajo, kaj vse da je zgradil, kam vse je pripeljal svojo državo. Tokrat se niso oglasili le njegovi nasprotniki, ampak s peticijami, izjavami, odstopi in napovedanim shodom celo njegovi dosedanji podporniki. Zoran Janković se je presenečen odzval in povedal, da je Vučić njegov prijatelj in da ima sam pravico do svojega mnenja. Osrednji televiziji sta odločno podprli njegove kritike in ga povabili na intervju. Na POP TV ga je Uroš Slak rešetal z vprašanji, a vztrajal na poanti, ali vam je žal? Nekoč je združeval politično levico, zdaj je ta en bloc - izvzemši Svobodo - zoper njega. Toda spraševalca je gnalo iskanje priznanja - mea culpa, obžalujem. Vsebina ga ni zanimala. V pogovoru mu je Janković povedal, da so ga v Srbiji nagovarjali, da bi kandidiral za župana Beograda, kar je on odločno odklonil. Ampak kdo mu je ponudil kandidaturo? Kdo mu je zagotavljal, da ga bo podprl? Je bil to sam Vučić? Mašinerija Vučićeve stranke bi ga tako lansirala kot neodvisnega kandidata? Zanimivo, a kaj, ko vprašanj ni bilo od nikoder.

  • Bernard Nežmah

    31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jernej Šček: Kavarna odprta

    Ker so ti napisali tudi knjigo, dve ali celo več, bi delu lahko rekli knjižne recenzije v formi intervjuja. Torej široka zbirka intelektualnih in izkustvenih spoznanj. Od psihopatologije mafije, ki kraljuje z likom mafijskega očeta: vedno odsoten, vselej prisoten, zatorej arhetip nepremagljivega očeta, pa do komunikacijske ekologije, ki med drugim proučuje vpliv spola samostalnika na človekovo dojemanje sveta, saj prav predmetu določeni spol vpliva na to, iz katere perspektive gledamo nanj.

  • Bernard Nežmah

    17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Nara Petrovič: Novi človek

    Njegov nauk je radikalen: hodi bos, živi v bivališču brez elektrike, straniščne školjke in vodovoda, a s solarnimi paneli in z zbiranjem deževnice, zelenjavni vrt gnoji z lastnim urinom in blatom, zobne ščetke naredi iz poganjkov mladih dreves, tok bivanja uravnava po naravnem koledarju etc.

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Enej Silvij Piccolomini Pij II.: Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju 

    Toda obenem je tudi avtor lahkožive komedije Hriziada. Ko je pred 50 leti ljubljanski kino Sloga polnil dvorano s predvajanjem erotičnih filmov o obscenostih za samostanskimi zidovi, si živa duša ni predstavljala, da je to tematiko že pred 500 leti popisal avtor, ki je pozneje postal papež. A ne kot moralist, ki bi se zgražal nad lahkoživimi menihi, temveč kot verzirani poznavalec bordelov, ki mu ni tuja niti strategija, kako igriva meniha na novo prižgeta vnemo svojih kurtizan, ki sta ju zaradi drugih klientov začeli zapostavljati. Francoski psihoterapevti so v zadnjem mileniju vpeljali pojem perverznih narcisov/narcis in začeli iskati poti, kako naj se nesrečni zaljubljenci izmotajo iz toksičnih razmerij, bodoči papež pa je to počel že v spisu Zdravilo za ljubezen, v Hanibalovem pismu pa je popisal umetnost pisanja ljubezenskih epistol.

  • Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihail Bulgakov: Aleksej Varlamov

    Ker je avtor mislil, da mora povedati vse, kar ve, je pozabil na strukturo zgodbe in je čtivo zasul z detajli, ki ubijajo bralno napetost. A kdor najde ključ za branje 800-stranskega dela, izlušči edinstveno pripoved.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Komentar / Stari dolgovi

    Iz zadnjega intervjuja predsednica DZ Urške Klakočar Zupančič za časnik Delo je v povzetkih drugih medijev odzvanjal stavek: pričakujem, da se bomo po samorefleksiji v stranki Svobode konsolidirali, in da bomo tisti nosilci, ki smo bili v na začetku v prvih vrstah, znova stopili v ospredje. Političarka, ki je vseskozi v ospredju medijske pozornosti, tu potarna, da ima v stranki status drugorazredne, in da računa, da pride zopet med prvorazredne. Pravi torej, da stranko vodijo napačni ljudje, saj da so njeni izvorni protagonisti odrinjeni. Nenavadno, doslej je bilo videti, da stranko vodi Robert Golob in da je on odločal o mestu posameznikov v strankarski in državnih hierarhijah. Gospa ob koncu polemizira s kadrovsko politiko svojega vodje, medtem ko v prvi tretjini intervjuja nastopa kot najbolj zvesti advokat premiera, ki odločna zavrača vse poante kritičnih vprašanj na njegov račun. Ne prvo ali drugorazredna, marveč shizofrena drža. Je pa prva med poslanci izrekla tudi stavek, ki je ostal neopažen. Razkrila je, da se vlada loteva poprave krivic iz preteklosti, med drugim tudi materialne odškodnine ljudem iz obdobja II. svetovne vojne; njihova škoda še ni izplačana, ker se Slovenija z Nemčijo še ni dogovorila o poplačilu vojne premoženjske škode.

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleksandar Stanković: Depra

    Slovenska novinarka Maja Megla je v knjigi Smem biti to, kar sem svojo depro povezala z izgubo novinarske službe in s tem izgubo družabnega okolja, Stanković je presenečenje – čeprav aktualni zvezdnik, obsijan z nagradami, priljubljenostjo in žarometi, se je znašel v podobni travmi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Komentar / Varuha naših zakonov

    Nadaljuje se saga tožilke Mateje Gončin z ignorantskim policijskim varovanjem; po letu internih protestov je zadnjič je sklenila o vsem spregovoriti v oddaji nacionalke Tarča. Je to država, ki bo resno omejila mafijske posle?

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Sarah Bakewell: Moč humanizma

    Humanizem ni pokopan v preteklosti, ampak je večen. Zadeva ljubezen do izobraževanja, radovednost in svobodo misliti zunaj ustaljenih filozofskih smeri. A tudi sposobnost ustvarjanja prijateljstev, torej povezovanja, ki ustvari prostor, kjer lahko ideje zaživijo, saj dobijo odmev in zanetijo dialog. Knjiga, ki ne bo prikaz del velikih imen humanizma, ampak pripoved o posebnostih njihovega intelektualnega bivanja?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Komentar / Za 609 let zapora

    Medtem ko Sveti Miklavž prinaša ljudem darila, pa po Ljubljani hodi Črni Miklavž, ki darove nabira zase. A ne kot prosjak, ki bi mimoidoče prosil za vbogajme, ampak kot vladar, ki od prebivalcev izvleče dodatne davščine. Župan Zoran Janković je pred meseci razširil področja, na katera je postavil parkirne ure in ukinil brezplačno parkiranje. Malo prej je podaljšal plačljive ure, vmes je dvignil parkirne tarife. Tokrat je sklenil, da bo pobiral denar od meščanov tudi ob nedeljah.

  • Bernard Nežmah

    13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Gabor Maté, Daniel Maté: Navidezna normalnost

    Izhodišče je turbulentno: 45 odstotkov Evropejcev ima zvišan tlak in 70 odstotkov Američanov jemlje najmanj eno zdravilo na recept. Tolikšen delež bolnih ljudi v družbi preteklosti nikoli ni bival. Stvar je še hujša, če pomislimo, kaj vse medicini uspe pozdraviti. Avtorjev zastavek je logičen – bolezen ni stanje, ampak proces, ki ga spodbuja sodobni način življenja. V besedilu ga argumentira z vrsto kliničnih primerov na smrt obolelih, ki so z dramatično spremembo svojega bivanja čudežno ozdraveli. Še en šarlatan?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Komentar / Vprašanja brez odgovorov

    V domovih za onemogle in drugače hendikepirane manjka osebja, zaradi česar je v njih precej manj nameščenih, kot jih prostori dopuščajo. Čeprav je problem akuten že leta, vlada sprejema vse mogoče načrte, le rešitev ne. Tokrat so se angažirali osrednji mediji, ki so postregli s serijo številk. Najbolj šokantna je ta, da po razpisih za delovna mesta v domovih zapolnijo le tretjino manjkajočih strežnic, negovalk in drugega iskanega osebja.

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Drago Jančar: Zakaj pisati

    Ne po naključju se v njih opira tudi na Kundero, saj misel tke počasi, mimo moderne hitrosti spletnih vsevednežev. »Človek, ki je napisal deset knjig, ima v informacijski džungli enako težo kot nekdo, ki deset knjig niti prebral ni.« Tega resda ne eksplicira, ampak reč je usodna: če erudit privoli v medijski pogovor z analfabetom, bo glede na instantni dialog postal banalen, če ga bojkotira, bo banalnež zavzel polje javnosti. A pisec zre še drugam. V teater, v katerem literaturo izganjajo iz gledališča, to pa namesto uprizarjanja dram ponuja vse več fragmentov političnega pamfletizma. In v sodobno založništvo, v katerem uredniki popravljajo politične nekorektnosti v delih Roalda Dahla, Agathe Christie, Marka Twaina, črtajo mizoginijo celo pri Shakespearu. Literaturo zdaj spravljajo na raven agitke, ob kakršni je Jančar odraščal. Cinizem sodobnosti prek diktata feminističnih gibanj, ki terjajo, da jim literati sledijo, ponavlja model sovjetskih »inženirjev duš«. Ta je književnikom zapovedoval, da s pisanjem soustvarjajo novi red naprednega komunizma, kjer so avtorjem črtali naslove, imena junakov, često kar celotne tekste.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Komentar / Stolnica kot Rakova jelša

    V Ljubljani so z avtomatskim orožjem ustrelili Safka Zovka, policija pa pravi, da je šlo le za obračun med člani kriminalnih združb. Direktor policije in resorni minister pravita, da je Slovenija varna država, da en primer te slike ne skazi.

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Arne Hodalič: Moje svetlobe

    V njegovih knjižnih fotoalbumih dominirajo fotografije, tu pa je za odtenek v prednosti besedilo. To teče kot pri Sindbadu Morjaku v Tisoč in eni noči – s pripovedovanjem peripetij s potovanj pritegne bralca, sploh, ker zgodbe ilustrirajo še zgovornejše fotografije. Pri tem tokrat postavlja v prvi plan zaplete in probleme, povezane s tem, kako sploh priti v izbrane kraje ter tam posneti iskane prizore. Njegov sistem je namreč kapriciozen – izbira področja in situacije, do katerih slehernik in tudi lovci na fotografije ne pridejo: najsi bo ekstravagantni mafijec v Južni Ameriki, ki ima nepojmljivo zbirko umetnin in arheoloških artefaktov, iskalci afrodiziaka iz morskih kumar pod ledom Sahalina, sibirsko ljudstvo Nencev, ki živi nad polarnim krogom, staroselski Kogiji v Kolumbiji, kjer gore dosežejo 6000 metrov višine vsega nekaj deset kilometrov od morja, ali pa večmesečno potovanje z jadrnico pod poveljstvom kapitana supermana v francoski odpravi L’esprit de Bougainville. Delovni življenjepis, ki ga tvori več kot dvajset poti, prinaša skrajno intrigantno čtivo. Veliko bolj skop pa je v osebni biografiji, tu resda razkrije delček v dveh črticah: KuhArne in GlasbArne, a le na hitro omeni odraščanje ter na kratko popiše tri svoje dive, svoje navdušenje nad njimi, pozabi pa na samega sebe. Piše namreč linearno, s koraki zanesljivo stopa naprej, izpusti pa dileme, kratke stike, preobrate, neuspehe, razočaranja in vse, kar sodi v tkanje medčloveških odnosov in v spreminjanje samega sebe. Kar je sicer dosledno v skladu z njegovim načelom: delam, torej sem; cepljenim na bonvivansko noto: delaj, kar te veseli, in nikoli več ti ne bo treba delati.