Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Gorbačov in Putin

    Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!

  • Bernard Nežmah  |  foto: Borut Živulovič,, Bobo

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Družba

    »Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«

    Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.

  • Bernard Nežmah

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni

    Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.

  • Bernard Nežmah

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Gabriel García Márquez: Avgusta se vidiva

    Zadnje delo, ki ga je izdal za življenja, so Žalostne kurbe mojega življenja (2004), v katerih si pohotni 90-letnik zaželi devico, a najde ljubezen svojega življenja. Od tod naprej ni nadaljevanja. Pač, sinova sta za neobjavljeni rokopis, ki ga je Gabi zavračal, češ da mu peša spomin in ga ni vreden, po desetletju presodila, da je imel prav, saj po njunem mnenju ni bil več toliko pri sebi, da bi presodil, da je tudi to pisanje izvrstno, in sta ga letos izdala.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Bog se ne opravičuje

    Svoboda je priletela dobesedno iz neba in zmagoslavno osvojila skoraj polovico parlamenta. To ji je uspelo, ne da bi predstavila program, po katerem bi lahko prepoznavali ideje, za katere se zavzemajo njeni nosilci. Teh še vedno ni, se je izoblikovala njena govorica. Ko njen vrhovnik odstavlja ministre, umaknjeni sporočajo, da so to storili sami po svojih željah. Kajpak ob eni izjemi ministrici Tatjani Bobnar, katere kritike pa je premier Robert Golob označil za izmišljije. Odstopa z mesta podpredsednice stranke si je zaželela celo prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Zadnji teden beležimo opazni osip funkcionarjev vlade in vladajoče stranke, kjer so spet vsi odšli sporazumno k novim kariernim izzivom nasproti. Prepoznavna značilnost Svobode je torej ta, da nikoli ne izvemo nobenega razloga, zakaj so izvedli interno čistko. Udari kot strela z jasnega, potem pa mediji preigravajo možna zakulisja. Bog ne daj, da vprašajo visokega funkcionarja stranke: ta bo vedno izrekel isto frazo - jaz o tem nič ne vem.

  • Bernard Nežmah

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Rudi Šeligo: Ohranjeni spomin

    Kot avtor je brskal po pozabljenih žanrih, se ustavil pri antični manipeji, se spraševal, kaj je pisanje, kaj slog, kaj percepcija, kaj je sploh tisto, kar vidi, na kaj meri pojem »zagledal se je«. Pomenljivo, novinarjem je vedno vse jasno, nezamisljiva jim je refleksivna distanca do samih sebe.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Mir kot vsesplošna dobrina

    Posnetek nelegalne avto dirke iz garažne hiše megacentra na Rudniku je pretresel družabna omrežja. Ko policijsko vozilo prižge utripajoče luči, se mu vozniki na cesti samoumevno umaknejo. Tokrat se je pred može postave postavil junak, jih ustavil, si v zabavo sezul čevelj in navdušeni množici demonstriral, kako se jih ne boji, kako mu nič ne morejo. In res, policisti so se z vzvratno vožnjo umaknili s posredovanja. Demonstracija vesoljni državi o popolni nemoči policije.

  • Bernard Nežmah

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Charles Darwin: O izražanju čustev pri ljudeh in živalih

    Njegovo delo o izražanju čustev poldrugo stoletje kasneje seveda ni več vsebinski novum, zato ga velja umestiti v zgodovino vednosti. Ob izidu je šlo za prelomna dognanja. V viktorijanski dobi, ki jo je oblikovalo 63 let vladavine kraljice Viktorije, je dominirala olika, ki je določala obnašanje, v katerem je spodoben človek obvladoval in zadrževal čustva. Iz literature so bile denimo izgnane psovke in kletvice za izražanje strasti, kot sta jeza in bes. V tem ozračju je nastopil Darwin in sistematično afirmiral široko paleto izražanja čustev, jih opisal kot naravno stanje človeka, tudi kultiviranega. Še več, kot čuteča bitja je prepoznal številne vrste domačih in divjih živali, poleg predvidenih stanj, kot sta recimo jeza in strah, je opisal celo osuplost.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Pamflet

    Komentar / Karikatura pravne države

    Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je izgubil vse bitke s prezidentom Putinom, toda zmagal je v poslednji. Za življenja mu ni uspelo, da bi gospodar Kremlja naredil korak nazaj. Tudi v posmrtni je kazalo, enako - oblasti niso hotele izročiti njegovega trupla materi. Toda, na koncu je Vladimir Vladimirovič popustil in v Moskvi ga bodo položili v grob. Vsemogočni prezident, katerega moč spominja na Stalinovo, vseeno ni boljševik. Njegov ideološki projekt je imperialna država, ki pa ni v vojni s pravoslavno cerkvijo. Ta pa zahteva, da se človek poslovi od sveta s pokopom, da mati pokoplje mrtvega sina. Putin se prekriža, kadar vstopi v cerkev, in je zaveznik z ruskim patriarhom. Navalnemu je uspelo najti točko, kjer ga je premagal. Kislo, cinično, toda predstavlja del najmočnejše ruske tradicije, v kateri so posamezniki kljubovali absolutni oblasti. Ruski disidenti so bili svetovni unikum, zakaj svojo držo so znali braniti sami, v brezupnih razmerah, brez pomoči zahodnjaških fanfar svobode govora. Pod Stalinom je sredi tridesetih vladal totalni teror. Ne le, da si ljudje niso upali javno izgovarjati svojih misli, bali so se pisati celo intimne dnevnike. Stari boljševik in partijski sekretar Demjanov je nekoč v dnevnik zapisal, da nerad Stalinu posoja knjige, ker mu jih ta vrača popackane z mastnimi odtisi prstov. Tajna policija Čeka ga je odkrila in odtlej se je samo še tresel za življenje. Učenjak Solertinski pa je v istem času povsem svobodno zapisal vse, kar si misli. Zapiske je pisal v starem, pozabljenem portugalskem narečju. Ostal je prost in svoboden. Pesnik Osip Mandelštam je bolj ljubil prostost. Napisal je pesem o Stalinu, v kateri je komunističnega boga z eno besedo prekrstil v kremeljskega gorjana. Jasno, da je ni objavil. Jo je pa recitiral na večerji s prijatelji. Agenti Čeke so ga hitro našli in zaprli, za njim pa še vseh 11 poslušalcev, ki so končali po zaporih. A režim se ni ustavil, v nadaljnji preiskavi so se dokopali še do osmerice, ki je slišala za vsebino deklamacije. Mandelštam je štiri leta po aretaciji umrl neznano kje v gulagu. Pomirjeno je sprejel, da je smrt cena njegove svobode.

  • Bernard Nežmah

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Nadežda Mandelštam: Spomini

    Smrt Alekseja Navalnega usmeri pogled na pesnika Osipa Mandelštama, ki je zaradi nepojasnjenega vzroka umrl med služenjem zaporne kazni v gulagu leta 1938. Njegova žena Nadežda, ki je nekaj let prostovoljno preživela z njim v kazenski koloniji, je v Spominih ustvarila eno najmočnejših pričevanj o duhu stalinizma. Takrat, ko se je Stalinovo ime le hvalilo, je Osip napisal pesem o vladarju iz Kremlja, v katero je vtaknil slabšalnico – kremeljskega gorjana. Ni je objavil, deklamiral jo je skupini prijateljev. Sistem ovaduhov ga je kajpak razkril, a zaprli niso le avtorja poeme, tajna policija je prišla na sled še vsem 11 poslušalcem recitacije in osmim, ki so potem slišali zanjo. Ko so ga obsodili na leta zapora, se je čudil milosti, da ga niso takoj ustrelili, ampak so mu podarili še štiri leta življenja, seveda v obliki grozljivke. Vdova Nadežda, tudi sama pesnica, ki je v šestdesetih letih imela skrivni salon oporečniških literatov, v knjigi prinaša opornike smisla, na katerih so stali disidenti. Ko so jim čekisti sredi noči vdrli v stanovanje in ga preiskali, je bilo pomenljivo pogledati, kakšne našitke je imel poveljnik. Višja šarža je nakazovala, da bo kazen bolj drastična. Ko dobi Osip v taborišču fiksno idejo, da ga bodo ubili ob šestih popoldne, mu žena vsak dan prestavi uro naprej. Kot obliko rezistence si je omislil avtocinizem: celotno sovjetsko dobo si je želel, da bi odpotoval kam daleč, a ni imel denarja, zdaj pa potuje v oddaljeni gulag na stroške države. Toda prostora za ironijo praktično ni bilo, postranska kazen je bila odvzem osebne izkaznice. V kazenski koloniji je moral vsak mesec zaprositi za začasno, čakati nanjo v vrstah, prej moledovati za potrebna potrdila. Kdaj mu je pomagala izbira perspektive, da si je ustvaril nekaj vedrine: taboriščniki niso vedeli, kam jih peljejo, njemu pa je stražnik izdal destinacijo, ergo – imam izjemen privilegij!

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Pamflet

    Komentar / Prestolnica korupcije

    Skoraj osem od deset Ljubljančanov meni, da v mestni upravi vlada korupcija. To pravi mestna opozicija? Ne, to je raziskava Evropske komisije, ki je želela presoditi, koliko korupcije je v administraciji velikih mest. Ljubljana je tako uvrščena med najbolj koruptivne prestolnice. A ista raziskava je prinesla še en podatek: večji del vprašanih je zadovoljen z življenjem v mestu. Ergo - večina meščanov je zadovoljna s korupcijo v mestu; skorumpirano je torej tudi ljudstvo. Z izjemo časnika Dnevnik, ki je o tem poročal na naslovnici, se večine dominantnih medijev to ne tiče. Tudi vlada ni sklicala seje, na kateri bi obravnavala ukrepe, kako v glavno mesto vrniti vladavino prava. Zaradi razmaha korupcije so zaskrbljeni le v vrhu Evropske unije, v domovini pa kot, da nismo člani EU. No, na izredni seji v parlamentu so poslanci Svobode iznašli rešitev: zapisati je treba ničelno stopnjo korupcije v vladne dokumente. In ta bo potem sama od sebe izginila.

  • Bernard Nežmah

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Jernej Šček: Kavarna Italija

    Spraševalec je atipični novinar, saj postavlja vprašanja, ki so kdaj daljša od odgovorov. Zgled, kako ne pristopiti k sogovorniku? V tem primeru ne, saj Jernej Šček prav s tem stke vezi s sogovorniki; predstavi se kot poznavalec njihovih knjig in del, s čimer ustvari zvedavi dialog, v katerem se njegovi gostje odprejo in nazorno pojasnjujejo svoje misli. Projekt, ki prinaša spoznavni učinek, a ne le na ravni dejstev, večinoma skozi šolo razmišljanja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Pamflet

    Komentar / Molk kot orožje socialdemokratov

    Ko je SD podpora javnosti strmoglavila na nižjo raven in potem ko je predsednik vlade ignoriral njeno zahtevo po odstavitvi ministrice za pravosodje in demonstriral svojo nadvlado, je imela stranka krizni vrh. Kako je odreagirala? Napovedala odhod iz koalicije, zaostrila verbalni spopad s premierom, na čelo postavila novo ime? Nak, naredila ni nič, vse odločitve je prestavila na kongres čez nekaj mesecev. Njena strategija je torej postati neviden, brezobličen in čakati, da ji čas povrne izgubljeni domet popularnosti. Simpatizerji in volivci jo bodo potemtakem prepoznali po molku. Nedvomno originalni eksperiment.

  • Bernard Nežmah

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Ryszard Kapuściński: Imperij

    Veliko ime med svetovnimi reporterji Kapuściński (1932– 2007) je v člankih in knjigah združeval tri vrste spoznanja: kar je videl in doživel na lastni koži, pogovore z domačini ter branje literature in zgodovinopisja, kar je potem povezal v refleksivne pripovedi o stvarnosti. Njegov angažma je bil edinstven: najprej otroška leta v Pińsku pod sovjetsko okupacijo, potem novinarsko potovanje s transibirsko železnico konec petdesetih let, nato reportaže iz šestdesetih, s konca osemdesetih in iz prvih let devetdesetih. Leta in meseci osebnih izkušenj. Mož je vedel, o čem piše. In pisal je v slogu, ki velja za vrhunec literarnega novinarstva. Ki pa ne prinaša literature, ampak spoznanja. Tako denimo ni le navedel uničevanja religije in ikon, ampak je postregel z detajli – uničenih je bilo več kot 30 milijonov ikon: v vojski so jih uporabljali za tarče, rudarji so z njimi prekrivali z vodo zalite rove, na tržnicah so jih uporabljali kot gajbice za krompir, v kuhinjah so na njih sekljali meso in zelenjavo, v stanovanjih so jih kurili v pečeh. Lik omnipotentnega partijskega voditelja je utelešal Gajdar Alijev, ki je Azerbajdžanu vladal več kot 40 let, zadnjih deset let kot predsednik države; osebno je izročal ključe dobitnikom novih stanovanj. Drugače Lenin; samo v Ukrajini so mu po smrti postavili pet tisoč spomenikov. Avtor je v Moldaviji srečal nekoga, ki je bil deset let zaprt: v dnevno sobo si je hotel postaviti Leninov kip, a ker ni šel skozi vhodna vrata, ga je privezal z vrvjo okoli vratu in ga ob steni bloka dvigoval v drugo nadstropje: toda še preden ga je slavnostno postavil, so ga že odpeljali agenti KGB, ker je obesil voditelja revolucije.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Komentar / Duh stalinizma se vrača

    Afera s stavbo za sodno palačo polni medije že skoraj mesec dni. Potem ko je SD pod pritiskom javnega mnenja zahtevala zamenjavo ministrice Dominike Švarc Pipan, je trenutek izkoristil premier Robert Golob, ki je branil ministrico in ji dal časovni odpustek, da poišče krivce velike blamaže. In javnost je spoznavala imena neznanih državnih uradnikov, ki da so izvedli komplot za ministričinim hrbtom. Krivce je določala ministrica, obtoženi pa so bili obsojeni na molk. Kako naj se uslužbenci v javnosti branijo, ko pa jih je Švarc Pipanova še molčeče odstavljala drugega za drugim.

  • Bernard Nežmah

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Tomaž Mastnak: Civilna družba

    Avtor je legenda in sinonim za civilno družbo na Slovenskem. V razpravah jo je teoretsko utemeljeval in bil hkrati še najprebojnejši pisec Mladine v osemdesetih. Zaradi njegovih člankov so časopis zaplenjevali, njega pa so tožilci preganjali na sodišču. Ko je navedel argumente, zakaj nasprotuje postavitvi Branka Mikulića za predsednika vlade, je prestopil meje dopuščenega, saj je javno izrekel takrat nezamisljivo kritiko na račun državnega voditelja. Združeval je pogum in ostrino misli, ki jo je oblikoval na poznavanju zahodne tradicije družboslovja in praksi vzhodnoevropskih civilnih gibanj tistega časa.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Komentar / Voda v rokah sodnikov

    Pod aktualno vlado še zakoni niso več nekaj samoumevnega. Doslej je veljalo, da veljajo za vse. V času kovida je oblast razdelila tolikšno količino turističnih bonov, da jih je dobil vsak izmed državljanov. Na njem pa je bilo, a jih unovči ali pa pozabi nanje. Ministrica Svobode Emilija Stojmenova Duh je pred časom namenila 6 milijonov za 13 tisoč prenosnih računalnikov, po pol leta pa naposled le lansirala zakonski kriterij, kako bodo razdeljeni. Pravi, da jih bodo dobile ranljive skupine, a hkrati pove, da je teh veliko več kot računalnikov. In kako bo potekalo razdeljevanje? Na novinarski konferenci je pojasnila, da jih bodo dobili tisti, ki se bodo prvi odzvali. Kar je diskriminacija počasnih. Pripada ti otroški dodatek, a ga boš dobil, le če boš zaprosil zanj prej kot drugi upravičenci? A z argumenti gre še naprej: Število upravičencev je še vedno večje od števila prenosnikov, a verjamemo, da se ne bodo vsi odzvali na poziv. Gospa ministrica, ki je napovedala darilo računalnikov za revnejše družine, da jim pomaga preseči mizerijo, zdaj srčno upa, da se ne bodo odzvali. Manj ko jih bo zaprosilo za prenosnike, bolj bo njena akcija uspela. - ?????????

  • Bernard Nežmah

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Babnik: Sadne rastline  

    Zeleni prehod, a ne kot politična floskula, temveč praktična pot, kako si na vrtu ustvariti sadno samooskrbo. Ne zadošča namreč, da kupiš nekaj sadik in čakaš, da te v naslednjih letih obdarujejo z letinami. Pradedje, ki so nasadili sadovnjake brez priročnikov v rokah, so imeli večja posestva, na katerih so se bohotila visokodebelna drevesa, ki so dobro rodila tudi brez sadjarjevih veščin. Toda sodobne sadne vrste lepo uspevajo le ob umnem angažmaju. Tu avtor ponudi bralcu vrsto orodij mišljenja. Ne le pravila, kje in kako obrezovati, ampak koncepte o rasti poganjkov in brstov, perspektive oblikovanja volumnov krošenj, skrivnost »klik« rezi, ki izkorišča fenomen apikalne dominance. Sadjarstvo namreč ni vrtno delo, marveč kreacija, h kateri sodi pogled leto in več vnaprej, obenem pa tudi neprestano odpravljanje napak in polomij. Knjiga je tu v oporo, saj poleg naukov prinaša številne primere napak pri rezi in vzgoji ter potem nasvete, kako jih odpraviti. Zato to ni čtivo, ki ga prebereš in nato odložiš, ampak biblija na bližnji knjižni polici.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Komentar / Ko številke pripovedujejo

    Zadnji mesec je bilo v orbiti osrednje vprašanje: kaj bo presodil KPK o delovanju predsednika vlade? Je zlorabil svojo funkcijo z vplivanjem na delo policije? Protikorupcijska komisija se je metikulozno lotila dela, pred trenutkom, ko bi prišla do končne presoje, pa je premier najel odvetnika, ki je s procesno potezo začasno ustavil postopek. Dokler policija ne dokonča predkazenskega postopka zoper Roberta Goloba, bi njegova seznanitev z obtožbami ex-ministrice Tatjane Bobnar ogrozila pravno plat kazenskega postopka.

  • Bernard Nežmah

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Massimo Recalcati: Učna ura: zagovor pedagoškega erosa 

    Knjiga za tiste, ki učijo, in za one, ki bi se učili. Jasno, da je trdo branje, saj je utemeljena na lacanovskih konceptih, s katerimi se loteva fenomena učenja. Nekoč je dominirala Ojdipova šola, v kateri je avtoriteta producirala nekritično poslušnost, moderna Narcisova šola pa je prinesla iluzijo o neomejenem in brez truda dosegljivem znanju, v kateri je postal učitelj motnja proti podatkovnim računalniškim zbirkam. A kaj je pravzaprav učenje? Zgolj prenos znanja iz knjig in znanja predavateljev na učence? Tak sistem proizvaja le plagiate, njegov antipod je sokratska metoda, ki med učitelja in šolarja postavi zev, ta pa slednjega spodbudi, da poišče svoje znanje. Šele učiteljev zgled lahko podžiga željo po znanju, po rušenju predsodkov in odpiranju novih svetov. A te ni brez transferja in erosa, v katerem učitelj v otroku prebudi željo, ki učenca premakne, ga aktivira. In ne brez muke, travme, kjer namesto hedonizma in nediscipline prevlada strast po spoznanju.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Komentar / Nedotakljivo božanstvo

    Na izboru za najboljšega podjetnika leta bi zmagal podjetnik Sebastjan Vežnaver. Za razpadlo stavbo na Litijski cesti je pred leti plačal 1,7 milijona, potem dolgo ni našel kupca, ki bi hotel poslopje kupiti, nazadnje pa se je pojavil sanjski plačnik, ki mu je odštel 7,7 milijona. Dobesedno na mah je prišel do 6 milijonov zaslužka. Poteza, o kateri sanja cel rod novih poslovnežev. Kako mu je uspel sanjski posel? Preprosto - posloval je s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki se o ceni sploh ni pogajala, ampak je prepustila prodajalcu, da najame svojega cenilca, ki bo določil ceno.

  • Bernard Nežmah

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Bašin, Marko Doles, Tomaž Zaniuk: Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969 

    Ta je zgodovinsko gledano laboratorij medijskega ustvarjanja: če pogledamo imena, kdo vse je tam začenjal svoj curriculum vitae, je spisek fascinanten. V sami knjigi pogrešamo nekaj sistematičnosti, od časovne preglednice uredništev pa do imenskega kazala. A to lahko vzamemo tudi kot slog pisanja, ki pač sledi neformalnim okvirjem delovanja RŠ.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Pamflet

    Komentar / Ekološko huliganstvo

    Prihaja nova kmetijska ministrica v podobi poslanke Svobode Mateje Čalušić. Začelo se je s škandalom, saj se je izkazalo, da se je na volitvah predstavljala z višjo izobrazbo. Najmočnejša stranka jo je izmotala, češ da je napačno stopnjo šolanja po pomoti zapisal njen aparat. A vrag, pod volilno kandidaturo se je podpisala sama, ki pa zdaj pravi, da ni opazila pomote. Za ministre, ki podpisujejo serijo dokumentov, katastrofalen začetek, če gospa sploh ni pozorna, pod kaj se podpisuje, in ko v oči bodeče napake v letu in pol ne popravi; tudi poslanska predstavitev jo je namreč študijsko povzdignila. A to je drobiž. Kakšne kompetence imajo gospa ministrica? - Dosegla je prvo bolonjsko stopnjo na agronomiji. Za resor ima vsekakor ustrezno smer šolanja. Kaj pa njene delovne izkušnje? Pomagala je v lokalu pri starših, zraven pa svetovala pri prodaji fitofarmacije v kmetijskih prodajalnah. Njena predhodnica Irena Šinko je bila pred ministrovanjem kmetijska inšpektorica, vodila kmetijstvo v občini Murska Sobota, potem pa bila dolga leta direktorica nacionalnega sklada kmetijskih zemljišč.

  • Bernard Nežmah

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Florence Williams: Strto srce

    Je svojo tezo o prirodi, ki pozdravi tudi duševne bolečine, preizkusila na sebi? Seveda, odpravila se je na tedensko vožnjo s kanujem po divjini, a odrešilnega preobrata ni bilo. Sindrom strtega srca zahteva celega človeka. In res – Florence in bol sta postali kot eno, vendar je pisateljica počela vse, da bi novo zvezo razdrla. S hirajočim bitjem, zdaj s komaj 47 kilogrami, se ji ni uspelo zares identificirati. Proučevati je začela statistične študije: tako neobetavne (ločitev je pomembnejši dejavnik za smrt kot kajenje) kot bolj spodbudne (samske ženske živijo dlje kot poročene), se odločila za terapijo EMDR, drugič poskušala s filozofijo, tretjič v objemu moških, vmes hodila na teste biomarkerjev, da bi izvedela, kaj se dogaja z njenimi geni (si pridobila dve avtoimunski bolezni), se potem pridružila skupinski terapiji za bivše spolne sužnje, spet drugič se prepustila zdravljenjem z ekstazijem, naslednjič ekopsihoterapiji, preizkušala na sebi koncepte trdoživosti, osuplosti in eudaimonične sreče, iskala ravnotežje med trpko osamljenostjo in možnostjo, da v njej odkriva občutek sebe, odkrila, da imajo v Veliki Britaniji celo ministrstvo za osamljene, si potem ogledala njegove delavnice in programe, obiskala Recovery Café, prišla celo do Muzeja propadlih razmerij v Zagrebu.