Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Bronislaw Malinowski: Argonavti zahodnega Pacifika

    Prevod s stoletno zamudo. Poljski antropolog Malinowski (1884–1942) se je zapisal med velikane antropologije s proučevanjem življenja domorodnih ljudstev Nove Gvineje. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Pamflet  Za naročnike

    Tihi relikti komunizma

    Veliki poznavalec srednjega veka francoski filozof Etienne Gilson (1884-1978) je o njem zapisal: »Ljudje srednjega veka niso vedeli, da živijo v srednjem veku.« Iskrivo spoznanje, a poskusimo ga modernizirati: »Ali so Slovenci vedeli, da so med letoma 1945 in 1990 živeli v komunizmu?« Odgovor je v največji meri seveda – ne. Množice se te dobe najprej spominjajo po sindikalnih počitnicah, nakupu prvega avtomobila, družbenih stanovanjih in Titovi svetovni slavi, poboj 12 in več tisoč ujetih domobrancev pa je podatek, o katerem se ve, a ne kazi slike komunizma. Preprosto, slehernik bolj ali manj nima občutka, da je bil komunizem oblika ene najtrših diktatur. Ni vedel in še vedno ne ve, da je živel v komunizmu, kateremu so javna občila dnevno ustvarjala hvalnice. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jean-Baptiste Malet: Gnilo rdeče

    Portret paradižnikove mezge skozi globalne reportaže, intervjuje in preiskovanja francoskega novinarja. Najprej presenečenje: največji svetovni izvoznik je Kitajska, ki nikoli ni bila dežela tega rajskega jabolka. Kako? – Preprosto, kitajski vrh je prepoznal v njem tržno nišo, postavil generala na čelo industrije, ki temelji na najcenejši delovni sili vojske in zapornikov delovnih taborišč, ter s paradižnikovim koncentratom zasul svetovni trg. A vmes je bil potreben trik – ustvariti nedolžno podobo prvinskosti. Torej so pokupili italijanske in francoske predelovalne tovarne, z drugimi pa s pomočjo dumping cen sklenili posel, tako da mediteranska podjetja v svoje konzerve mešajo kitajske surovine. V teh je le trideset odstotkov paradižnika, drugo sestavljajo dodatki od soje in dekstroze naprej, v katerih seveda ne umanjka morje pesticidov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Pamflet  Za naročnike

    Pobalini v politiki

    Starši otrok, ki hodijo v zasebne osnovne šole, so vložili ustavno pobudo, da bi ne bili več finančno diskriminirani pri plačevanju obveznih šolskih vsebin. Ustavno sodišče jim je dalo prav - stanje je protiustavno - in naložilo zakonodajalcu, da zakon uskladi z ustavo. In poslanska večina je sprejela zakon, po katerem bo obvezno šolanje na zasebnih šolah še dražje. - !????? Več

  • Bernard Nežmah

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Qing Li: Z gozdom do sreče in zdravja

    Toda japonski profesor gozdne medicine ne ravna kot guru verske sekte, ki ima že vnaprej zbrane vernike. Ve, da mora postreči z argumenti iz raziskav. V mestnih četrtih z več drevesi je poraba antidepresivov manjša. Pacienti, ki imajo razgled na drevesa, si opomorejo hitreje od tistih, ki skozi okno gledajo stavbe. Na območjih, kjer so zaradi bolezni jesena množično sekali drevje, se je povečala stopnja umrljivosti pri ljudeh. In seveda kapitalni razlog: mestna drevesa absorbirajo ogljikov dioksid in prašne delce. A kaj storiti v betonski džungli? Pomaga že pogled na fotografijo drevesa na steni pisarne. – Šarlatanstvo! A le za hip, avtor kmalu pobije to eskapado, ko razvija koncept gozdnega kopanja. To kajpak ni čofotanje v vodi, marveč odprtost zaznave s petimi čuti: občutek tople sapice na koži, poslušanje šelestenja listja, duhanje vonjav dreves, grizljanje iglic borovcev, pogled na oblike in barve listov in vej. Tega pač ni mogoče izkusiti s fotografijo niti z moderno informacijsko tehnologijo, kjer dominirata slika in zvok. Čeravno Li ni filozof, mu uspe osmisliti koncept »mehkega zanimanja«. Ko se premikamo skozi mesto, se za našo pozornost borijo izložbe, oglasni plakati, parkomati in semaforji; vseskozi nam vsiljujejo usmerjene vsebine zanimanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Javno šolstvo in javna voda

    V Ljubljani so prek noči pobarvali nekaj spomenikov v čast partijskemu režimu, med njimi spomenik revolucije, spomenik talcem in spomenik Borisu Kidriču. Karkoli si že mislimo o vladavini komunistov, je dejanje klasični vandalizem. Seveda pa je pomisliti, kako bi bilo videti leta 1973 Titov spomenik pred tedanjim muzejem revolucije, na katerem bi se pojavil rdeči napis – množični morilec! Udba bi poslala v akcijo vse svoje agente in ujeti pisec bi bil obsojen na dolgoletni zapor zaradi napada na ustavno ureditev in lik maršala. Po prvih demokratičnih volitvah 1990 pa bi doživel rehabilitacijo za pogumno gesto upora proti diktaturi. Več

  • Bernard Nežmah

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Nan Shepherd: Živa gora

    Čeravno je tekst napisan pred sedemdesetimi leti, bralec tega še opazi ne. Kako je avtorica pretentala tri četrt stoletja? Več