Bernard Nežmah
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Pamflet Za naročnike
Parlamentarna komisija, ki jo vodi Tamara Vonta (Svoboda), je medijem predstavila poročilo, da je stranka Nova Slovenija prek inštituta Janeza Evangelista Kreka financirala mimo zakona samo sebe in to prek poprejšnjih donacij gospodarskih družb Kolektor etc., ki so bile še pred tem uspešne na državnih razpisih pod ministri NSi. RTV SLO je skrupulozno v dnevniku predstavljala poimenske transakcije, celo tako točno, da je navedla, da je ta in ta na določeni dan dvignil 100 evrov na bankomatu Abanke na Slovenski cesti 50.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Pamflet Za naročnike
Na Slovenskem se je razmahnila fraza - biti na pravi strani zgodovine. Sliši se lepo in tako beremo, da je Inštitut 8. marec na pravi strani zgodovine, premier Robert Golob za svojo vlado pravi, da je na pravi strani zgodovine, enako njegova zunanja ministrica Tanja Fajonova, nekdanji predsednik Milan Kučan svoje ideološke zaveznike postavlja na pravo stran … Ko politik pove, da je on na pravi strani, degradira svoje nasprotnike, saj jih postavi na napačno stran. A sintagma v osrednjih medijih vztraja naprej. No, na vojaški proslavi obletnice kapitulacije Japonske v drugi svetovni vojni se je na Kitajskem zbrala serija voditeljev: od gostitelja Ši Džinpinga, ruskega prezidenta Vladimirja Putina, srbskega Aleksandra Vučića, korejskega Kim Džong Una, iranskega Masuda Pezeškiana pa do nadaljnjih dveh ducatov državnih poglavarjev. Je to svetovni diplomatski dogodek? Podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas jih je ocenila kot neposredno grožnjo mednarodnemu sistemu. Torej druščina, ki stoji na napačni strani zgodovine. Kaj pa pravi prvi mož večtisočletne države? Predsednik Ši je govoru izrekel, da je Kitajska na pravi strani zgodovine. Se pravi, da je evro-atlantsko zavezništvo EU in ZDA na napačni strani.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Pamflet
Dogodek tega stoletja je bil ameriški napad na iranske jedrske programe. Na mah so bombniki B-2, ki so vzleteli v ZDA, uničili potencial atomske bombe, ki je bil desetletja topika mednarodnih konfrontacij z Iranom. A od kod je sploh prišla ta novica? So o njej prvi izvedeli in poročali svetovni mediji? Nak, ameriški predsednik Donald Trump jo je dal razglasiti prek svoje administracije in se ob tem še posebej pohvalil, da so medtem bombniki varno prileteli nazaj v svoje baze v ZDA. Vojni reporter in očividec je bil torej vladar Bele hiše. Samo učinkovanje bombnega napada je dobilo prav tako razlago Pentagona, ki je popisal tehnične sposobnosti bombe, moč eksplozivov in prodornost, ki zmore prodreti 60 metrov globoko, ter število odvrženih bomb. Fotografije, ki so potem zaokrožile, prikazujejo velike kraterje v pokrajini. Iranska vladna stran tudi ni demantirala napada, je pa pojasnila, da so iz kraja že prej umaknili obogateni uran. Teorije zarote bi tu sklenile, da je šlo za igro, za dogovor med Trumpom in iranskim voditeljem Hamenejem. Žurnalizem ravna drugače, sklicuje se na evidence, od koderkoli že pridejo. No, dejstvo je, da o največji vojaški akciji tokrat niso poročali novinarji, ampak državni voditelj.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pamflet
Premier s partnerko na Oktoberfestu
Slovenska zunanja politika je minuli vikend postregla z dvema uspehoma. Premier Robert Golob je na Instagramu prinesel fotko, kako s partnerko stopata proti krsti papeža Frančiška. Vatikanski protokol je omejil fotografiranje kot gesto, ki v prvi plan ne postavi tihega slovesa od svetega očeta, ampak samopromocijo ob truplu pokojnika. A slovenski predsednik vlade je uspel in sodržavljanom ponudil svojo kapitalno trofejo. Njegovi partnerki je uspelo še več - na video posnetku žalne komemoracije se ji je med poziranjem pred kamero pogled razlezel v zadovoljni nasmeh. Zraven stoječa italijanska premierka Giorgia Meloni se je zgrozila: najraje bi jo oštela kot predrzno paglavko, a se je držala pogrebnega bontona in ni reagirala, pač, v okviru spodobnega jo je neslišno ošvrknila s pogledom, ki ubija.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Pamflet
Ko tožilci preganjajo vodjo SDS Janeza Janšo, so dejansko originalni. V zadevi Patria pred desetletjem so ga obtožili korupcije, češ da je dal ustno obljubo za nedovoljeno posredovanje v korist prodajalca orožja. Na sodišču niso imeli prič dogodka in tudi nikogar poprej ne potlej niso procesuirali na tak način. V novi zadevi Trenta mu očitajo, da so akterji prodaje njegovega nekdanjega posestva oškodovali nepremičninsko podjetje, ki da je posel preplačalo za sto tisočakov. Reč je posebna akrobacija: kupec je kasneje reč prodal naprej celo za višjo vsoto, kot jo je sam plačal, toda tožilci se niso sklicevali za izvršene kupčije, temveč so poiskali cenilce, ki so zatrdili, da je bilo posestvo v resnici vredno le desetino prodajne cene. Odmislimo, da so drugi cenilci izračunali, da je bila prodajna cena OK. A bolj v oči bijoče je dejstvo, da tožilci v minulih desetletjih niso preganjali več desetmilijonskih razprodaj družbenega premoženja, ki so romala za drobiž v roke zasebnim lastnikom. Tam, kjer tožilstvo skozi desetletja za določen tip korupcije inkriminira vsakič zgolj šefa opozicijske stranke, se pač kaže kot orodje za preganjanje politične opozicije. Dobesedno, tokrat so tožilci v zaključnem govoru za Janševo prodajo označili za primer arhetipske korupcije. Zakoni ne poznajo kaznivih dejanj arhetipskega umora, arhetipskega posilstva, arhetipskega vloma, arhetipskega izsiljevanja … Za zvočnost procesa so torej skovali poseben izraz - arhetipska korupcija. Proces absurda.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pamflet
Odkar je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo carin, posebej na avtomobile, iz vrha EU prihajajo puščice, da imamo opraviti z nerazsodnim bitjem, ki uničuje svetovni gospodarski red. Ta svoje početje sicer utemeljuje z besedami, da evropske države izkoriščajo ZDA in da bo temu naredil konec. Mediji nam torej predstavljajo spopad lunatika z modro in preudarno materjo Evropo, ki je nedolžna žrtev. Kaj pa pravijo številke? Časnik Dnevnik je v zadnjih tednih izjema, eden redkih, ki je zapisal nekaj faktov. ZDA iz Evrope uvozijo za 41 milijard avtomobilov, v nasprotni smeri pa znaša evropski uvoz 9 milijard. A neravnovesje štiri proti ena vsebuje tudi različne carine: ameriške so bile doslej 2,5, evropske pa 10 odstotkov. Štirikrat višje carine EU za ameriške avtomobile!
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Enoumje, tokrat v EU
Evropska komisija je predstavila novo strategijo, po kateri bi imeli državljani tridnevno zalogo hrane. Se spominjam svoje babice, ki je imela vedno zalogo moke, olja, sladkorja in drugih živil vsaj za mesec. Doživela je dve svetovni vojni, ki sta jo opremili z mislijo, kaj če bo jutri vojna? A zakaj ta nenadni preobrat v EU in to v dneh, ko so po treh letih spopadov v Ukrajini in Rusiji zdaj prvič resna pogajanja o podpisu mirovnega sporazuma?
-
Komentar / Mediji s priprtimi očmi
Skupina ekspertov s prvopodpisano dr. Metodo Dodič Fikfak, univerzitetno profesorico in direktorico Inštituta za medicino dela, je napisala pismo Svetu za nacionalno varnost, v katerem točko po točko razgalja nevarnost in nezakonitost gradnje razvpitega kanala C0 v Ljubljani ter terja, da vlada nemudoma ukrepa v smislu zaščite varnosti preskrbe s pitno vodo.
-
Komentar / Policisti in mafijci
Okrajno sodišče v Ljubljani je štiri policiste obsodilo na pogojne zaporne kazni zaradi uporabe plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov zoper demonstrante, ki so v času kovida demonstrirali zoper Janševo vlado. Policijski sindikat je stopil v bran kolegom in svojim članom ponudil pomoč pri pritožbah, del medijev pa je objavljal poanto, da bi morali biti kaznovani policijski funkcionarji in minister, ki da so dali ukaz za prekomerno uporabo sile. Vsekakor resen dogodek takrat in zdaj. Toda, kako je nastala sodba? Po postopku za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem tožilec predlaga sodišču, da zadevo izpelje brez glavne obravnave, se pravi v tajnosti. Obtoženci torej ne pridejo pred sodišče z advokati, ki bi jih lahko branili. Pravosodni škandal prve vrste. Si predstavljate, da bi sodišče v tajnem postopku obravnavalo in obsodilo skupino narkomafijcev? Nemogoče, člani mafijske združbe na sodišče prihajajo z najboljšimi odvetniki in o njihovih pritožbah je odločalo celo Vrhovno sodišče. Deležni so absolutnega pravnega varstva.
-
Komentar / Ko manjka Ples v dežju
Letošnja komemoracija holokavsta v Auschwitzu je bila posebna. Organizatorji so sklenili, da ne bodo dali besede politikom, ki bi v svoje govore vpletli politične poante sedanjosti. Osrednji govorci so bili tako preživeli taboriščniki.
-
Komentar / Cena izgubljenih življenj
V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.
-
Todor Kuljić / Tito: sociološko-zgodovinska študija
Z izvirnim postopkom Tita umesti v diahrono primerjavo s knezom Milošem in Nikolo Pašićem, ki prinese spoznanje, da so vsi trije svojo naracijo utemeljevali na militarizmu in na osvobodilnih žrtvah. S principom komparacij v nadaljevanju pokaže, da je bil dedič balkanskih tradicij, na podlagi pogovorov s prvim ešalonom njegovih sodelavcev in branja njihovih spominov pa mu uspe razkriti, kako so med njimi bolj ali manj molče potekale polemike; kajpak nikoli v javnosti. Tu je briljanten, enako prepričljivo predstavi njegove manipulacije z množicami: ob sovjetskem vkorakanju v Prago je najprej spodbujal ljudske demonstracije, a ker je bil verbalni spopad s SZ le odigran, je hitro ustavil ljudska zborovanja in za legitimno sprejel od Moskve dirigirano novo oblast. Ko v finišu prikaže obsežnosti kulta nezmotljive osebnosti, ki je ustvarjal neenakost pred zakoni, promoviral le apologete, napravil javne funkcije nedostopne za nestrankarske strokovnjake in ustvaril vzdušje, ki je prepovedalo kakršnekoli kritike na njegov račun, bi pričakovali konec. Toda avtor ga preobrne in poudari tri zgodovinske dosežke, ki presegajo njegovo osebnost: ohranil je enotno državo, razširil kozmopolitizem in moderniziral družbo.
-
V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.
-
Komentar / Politiki popravljajo medije
Pred dnevi je spletna stran nacionalke objavila članek z naslovom - Ukrajinska vojska v Rusiji zadela skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. Zadeto je bilo rusko skladišče nafte v Engelsu, kar da bo povzročilo resne probleme za rusko letalstvo. In kdo je dogodek videl oziroma sporočil novico? RTV SLO se sklicuje na francosko AFP. Od kod njej informacije? Francoska tiskovna agencija je vest prebrala na družbenih omrežjih, njen avtor pa je ukrajinski generalštab.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Skoraj dve stoletji po izidu ima Oče Goriot še naprej bralno magijo, da bo bralec, ki knjige ne prebere v enem dnevu, v naslednjem opustil druge interese, da bi zgodbo prebral do konca. Njegova moč je vsaj trojna. Uprizarja družbeno povzpetje svojih junakov z obrobja, ki jim po naravnem ritmu bivanja nikakor ne bi uspelo – Moški so nosili suknje, ki bi jim težko uganili barvo, čevlje, ki bi jih v elegantnih četrtih vrgli med smeti … in vendar so se vsi ponašali s krepko grajenimi telesi. V uvelih ustih so škrtali ostri zobje. Potem slika prehod z malomeščanskih obzorij v svet aristokratskih bonvivanskih intrig. Tako grof postavi ženi usodno vprašanje: ali je kateri od najinih otrok sploh moj, na katero mu grofica nedolžno odvrne – eden, najstarejši; kar pa ne sproži družinskega viharja. Vse skupaj zapelje še v psihopatologijo odnosov med starši in otroki, ki se ne konča v moralizmu, ampak v morbidnem in ciničnem realizmu.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Sodobni bralec bo kratki roman Džan (napisan 1935, angl. izdaja 1966) prebiral kot obravnavo teme umiranja in preživetja v pustinji Turkmenije; kolona domorodcev se je pred pripeko čez dan zakopavala v pesek in spala do noči, žvečila posušene veje osata, si tešila žejo tako, da je jedla ostri mokri pesek … Vendar pa junak Čagatajev ni avanturist, ampak mladi ekonomist, ki ga partija pošlje v kraje njegovega otroštva, da bi na rob Sovjetske zveze pripeljal socializem.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Luka Novak: Pariz na vse strani
Background Luke Novaka so številne osebne izkušnje (štiri leta šolskega otroštva, študentska perioda, desetletja obiskov in gostovanj), oče in stric kot časopisna dopisnika, podrobno poznavanje romanov Zolaja, Balzaca in Pereca ter kulturnih, gastronomskih in družabnih značilnosti. Tovrstni literaturi pač dajejo čar osebna doživetja. Struktura avtorjevega dela je geografsko zasnovana po okrožjih, ulicah, bulvarjih, na katerih vstopa v braserije, restavracije, bujone, operne hiše, trgovinice, knjigarne, modne hiše … Podatkov je nebroj, tudi avtorjevih domiselnih neposrednih povezav s celebritetami, ko denimo na ulici opazi Mitterranda ali pa ko kot deček dobi prek znanca na albumu podpis glasbenega zvezdnika Clauda Françoisa. Potem praktični izziv, ko namesto hotelov in sob najameš sobane na odmaknjenem gradu. Delo poleg očaranosti prinaša tudi distanco do kulinarične ponudbe in množičnih fascinacij, ko s samoironijo popiše obisk koncertne dvorane, ki je tako megalomanska, da s sedeža na višini 30 metrov nad odrom komajda kaj opazi. In seveda historične vpoglede – na vogalu ulice, kjer se dogaja Zolajeva Beznica, so zgradili veleblagovnico Tati.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Peter Jambrek et al.: Soglasje za zgodovinski trenutek
Knjiga učinkuje kot replika legendarne 57. številke Nove revije, postavljena v izziv aktualnega časa skoraj 30 let pozneje, s prispevki jo podpirajo tudi štirje bivši predsedniki vlade, profesor jedrske fizike, trije nekdanji ustavni sodniki, dva škofa, akademik, kirurg, prvi guverner Banke Slovenije, univerzitetni profesorji, zgodovinarji, publicisti, diplomati, raziskovalci, šolniki etc.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Najboljši je začetek, kjer popiše navade in bivanje v desetletjih pred vojno, od kupovanja cigaret in aspirinov po nekaj komadov, podrobne drže hišnega lastnika, ki se je ponašal z grofovskim naslovom, do likov predavateljev na fakulteti in študentskih druščin. Tu je izvrsten opazovalec, ko pa pride med partizane in po vojni na funkcije, postane korekten zapisovalec dogodkov in opisovalec likov, s katerimi je sodeloval. A navajen partijske discipline in cenzure ob usodnih konfrontacijah navrže splošne oznake: imeli smo nelepe zaplete …, torej tu, kjer bi morala steči dramatična pripoved, dramaturg utihne. Avtorja ne odlikuje intelektualna refleksija, to nadomesti z nazornimi opisi osebnosti, še posebej izostreno Josipa Vidmarja, ki se je nonšalantno postavil za zvezdo proslave kolegovega visokega jubileja, še prej Dušana Pirjevca, Bojana Štiha, Mateja Bora, Edvarda Kardelja in drugih akterjev preteklosti, pri katerih je izrisal zamerljivost in druge lastnosti, pa tudi prostodušno opisal način volitev novih članov SAZU. Kdaj je celo prestopil v pikrost, ko je izrazil navdušenje nad knjigo gledališke dive, a takoj pripisal, da ne verjame, da jo je napisala sama. Posebno zgodovinsko vrednost ima opis partizansko-partijskega prevzema časopisov, seveda z nekaj bralne distance, saj vrhovnega cenzorja, ki je pred tiskom pregledoval in popravljal članke, opiše kot demokrata. In seveda opis mentalitete, ko sami člani nomenklature ne razumejo ključa odstavljanja urednikov, saj so ti bili in so tudi na novih položajih še naprej vojaki revolucije.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Ilan Pappé: Etnično čiščenje Palestine, 1948
V delu polemizira s tezo, da je bil množični eksodus Palestincev posledica napada arabskih držav na Izrael. Kronološko je prepričljiv, ko dejstva povezuje z delom in načrti tajne konzultante, ki je pod vodstvom predsednika Guriona s paravojaškimi enotami izvajala sistematične napade na palestinska mesta in vasi, iz katerih je bilo še pred začetkom vojne pregnanih četrt milijona arabskih staroselcev. Metodološko pa je v nasprotju s samim seboj, ko danes pravi, da Hamas ni teroristična organizacija, saj je le odgovor na polstoletni terorizem izraelskih oblasti. Tega principa zgodovinskega konteksta namreč ne uporabi pri ustanovitvi konzultante, saj je ne pojasni kot reakcije na oborožene arabske skupine, ki so pred letom 1948 izvajale napade na judovsko prebivalstvo.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Tanja Maljarčuk: Biografija naključnega čudesa
Slika sodobne Ukrajine v njenih prvih dveh desetletjih – družba sovraštva, neumnosti in brezupa, ki jih generira totalna korupcija. V knjigi je med junaki tudi invalidka, ki zaprosi za invalidski voziček. Ker zdravniku ne da podkupnine, je ne uvrstijo v prvi razred upravičenih. Ko aktivisti obelodanijo škandal, da ženska, ki ne more stopiti na noge, nima statusa invalida, reč pograbijo rumeni mediji in naenkrat le dobi želeni voziček. A ta se po prvi vožnji pokvari, na novega pa mora po zakonu čakati pet let. Namesto spodobnega je namreč dobila ceneno kitajsko blago, ker so državni uradniki, ki so ga dobavili, razliko med dobro in škart robo pospravili v žep. Pritožbe vržejo v smeti, vse je po črki zakona, od policistov, inšpekcij do sodstva, vse je prepredeno s podkupovanjem. In to na vseh ravneh – od vpisa na fakulteto, nasilja nad ženskami, trgovine s psi do neizplačevanja plač. Vendar delo ne opisuje le obrobnih likov, razen prevarantom vseh baž so preostalim vrata prosperitete zaprta.
