Bernard Nežmah
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Michel de Montaigne: Eseji I–III
Mož izpred pol tisočletja pa nam ne razkriva le duha svoje dobe, postreže nam s kulturno zgodovino od Perzijcev, antike, indijanskih kraljev, papežev in poganskih vladarjev. A ne v smislu leksikonskih gesel, marveč v esejih, katerih naslovi se nam zdijo, kot da so pobrani iz našega vsakdanjika: o starosti, o umetnosti razpravljanja, o moči domišljije, o vzgoji otrok, o smrti, o negotovosti naše presoje, o brezdelju …
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Pamflet Za naročnike
Čeravno ankete kažejo strmoglavljenje podpore stranki Svobode, je ta v parlamentu čedalje močnejša. Do sedaj je zmagovala z večino glasov, zdaj že z glasom enega samega poslanca. Konec prejšnjega tedna je bil izglasovan opozicijski predlog z opazno večino 34 proti 28. Glasovanje v skupščini je po naravi smrtno resna stvar, ki velja kot pribita. Tako pač zahteva sprejemanje zakonov. A tokrat je dober ducat poslancev Svobode v en glas zavpil, da so glasovali proti, da pa njihovih glasov računalniški sistem ni upošteval. Nobena forenzična analiza ni bila potrebna, zadoščalo je, da je predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je bila očitno napaka in glasovanje so ponovili. Predsedničina volja je zmagala nad večino in zakoni. In potem burleska: poslanci vladajoče stranke so dan kasneje glasovali za zakon SDS, ki so mu poprej nasprotovali. Popolni absurd?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Francesco Petrarca: Pisma v antiko
Mož je večidel bival na teritoriju med Firencami, Avignonom in Benetkami, a ne prav ležerno, pred sovražniki je že od rojstva bežal iz kraja v kraj. Bil je slaven, razglašen za lavreata pesniške Evrope, a ni ustvarjal le poezije, ampak tudi iz prijateljev sovražnike. V času, ko ni bilo spleta, je v javno objavljenih pismih ironično zbadal tedanje kulturne korifeje, ko je dokazoval, da so si slavo gradili na tujih izrekih in prisvajanju idej drugih avtorjev. Obnašal se je kot gospodar časa: pisal je pisma Liviju, Varonu, Seneki, Vergilu, ki so živeli krepko tisočletje pred njim. A tudi Homerju: dva tisoč let po njegovi smrti se nanj obrača z opravičilom, ker mu piše v latinščini, saj mu v grščini ni enakovreden.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Pamflet Za naročnike
Ob Dnevu Rudolfa Maistra je bil v Mariboru slavnostni govornik prvi predsedujoči minister vlade Luka Mesec. Čeravno slab govornik, ki ni uspel niti tekoče brati, je blagodejna poživitev nacionalnih praznikov. Kar 95 odstotkov govora je namenil spominu prazničnih dogodkov, na koncu pa dodal le nekaj mirovniških stavkov o aktualnih vojnah. Nekaj dni pred tem je na proslavi obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe nastopil bivši predsednik Milan Kučan. A govorec je pozabil, kakšne proslave se udeležuje, in tako sploh ni obudil spominov na formalni začetek formiranja slovenske vojske, temveč je slavnost izrabil za napad na politiko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki da Gazo spreminja v množično pokopališče, ter obsojal uradne izraelske kritike na račun vodje ZN Antonia Gutteresa. Še dobro, da ni imel v rokah slavnostnega mikrofona ob Dnevu reformacije! A mož ni ostal pri tem, vmes je uperil bodico poroga še v aktualno slovensko oblast, ko je izrazil upanje, »da bodo upravitelji Slovenije odločno zahtevali prekinitev vojne v Gazi.« Milan Kučan, ki naj bi kot nekdanji predsednik države izbiral državniški besednjak, na proslavi degradira lastno vlado, ko premiera in vodeče ministre imenuje za »upravitelje države«!?? Vsebovano sporočilo predsedniku vlade Robertu Golobu je kajpak jasno - šteti so ti dnevi.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Zdaj je iznenadil drugače: namesto s kirurškim skalpelom se je predstavil z obširno izpovedjo o življenju kirurga. Prvo poglavje v obliki dnevnika mladega kirurga ne obeta veliko. Frenetično napolnjeni dnevi s kratkimi refleksijami sicer ilustrirajo delovni ritem, a bralca puščajo na distanci. Nadaljevanje z zgodbami o opravljenih operacijah pa prinese preobrat: naenkrat skozi tekst privre strast plastičnega in estetskega kirurga, ki mozga o idejah in rešitvah – kako iz polomljenih, povoženih in prežaganih teles nazaj sestaviti človeka; ne za silo skrpanega, temveč denimo planinca, za katerega ni kazalo, da bo po poškodbi sploh še kdaj hodil, potem pa je svojemu rešitelju poslal razglednico z osvajanja himalajskih vrhov. A himna profesiji prestopi v naslednjem poglavju v kritiko medicinske industrije, zdravstvenih zavarovalnic in nizkocenovnega medicinskega turizma lepotne kirurgije, ki pa ni pisana apriorno, marveč iz lastnih izkušenj, često v obliki mehkega cinizma. Sploh, ko na svetovnem kongresu naleti na zvezdo, ki poskuša zasijati s primeri, podprtimi s fotkami njegovih posegov. Ali z razkrivanjem spektakla neposrednih prenosov kirurških operacij, ki bolnišnice spreminjajo v športne arene. Z ironijo pa ne varčuje niti pri sebi, saj niza anekdote iz zasebnega življenja, kjer v maniri črnega humorja slika svoje poslanstvo – maloprej je še veseli svat, zdaj kirurg z ženinom v operacijski dvorani, pri čemer jima uspe, da ko se vrneta, večina še opazi ne, da je dve uri rajala brez njiju.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Odrešilni grešni kozel?
V mesecu dni je Robert Golob iz absolutnega liderja vladajoče politike padel na dno. Javno mnenje, osrednji časniki in televizije, njegovi botri med medijskimi intelektualci, predsednica države - vsi so edini, da je njegovo vodenje vlade katastrofalno, da njegova koalicija ni v stanju izvesti nobene reforme. To, kar je poldrugo leto izpostavljala opozicijska SDS, različni sindikati in civilna gibanja, je zdaj splošni tenor.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Nastassja Martin: Verjeti v zveri
Dogodek, ki ustvari knjigo. Seveda s pomočjo pisateljice, ki na podlagi dveh minut spiše 150 strani minuciozno sestavljene pripovedi, ki prav do zadnjih strani zadrži vsebino smrtonosnega srečanja.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Pamflet
Komentar / Preživetena stopnja
Predsednik vlade Robert Golob je pred prazniki napovedal, da bo drastično skrčil število ministrstev na sedem ali pa vsaj na ducat. Deloval je resno in tako odločno, da ga sploh ni zanimalo, kaj o njegovem namenu mislita koalicijska partnerja. Povedal je, da je to edina rešitev učinkovitega vladnega delovanja po apokaliptični vodni ujmi. Dober teden kasneje pa je v identičnem razpoloženju povedal, da ne bo nobenih sprememb v delovanju vlade, da torej števila ministrov ne bo skrčil.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ur. Damir Globočnik: Hinko Smrekar: poznal sem tokove sveta
Njegova pisma, življenjepis in zbadljive objave v časnikih, med njimi pa seve izbor njegovih ilustracij. Ki kažejo, kako je bil tudi mag pisanja. Bil je zvezdnik, ki je bil raje na ulici kot na Parnasu. Hinko Smrekar (1883–1942) je bil po avstrijskem policijskem zapisniku notorični alkoholik in razgrajač. Oglobljen je bil, ker je hodil po Šiški nespodobno oblečen; odet v kopalne hlače in rjuho. Tudi ko je objavil legendarne karikature Martina Krpana, mu je kritik očital, da ima narodni junak premajhno glavo in je predebel. In avtor mu v časopisnem odgovoru ni ostal dolžan. Spet kdaj je objavljal obešenjaške osmrtnice. Ko je pisal ocene razstav, si je širil krog antagonistov. O slavni slikarki je zapisal: »Čopič suče in udriha kot širok viteški meč. Precejkrat kar močno zdrkne. Pa ima človek toliko veselja nad tem bodrim mečevanjem, da teh spodrsljajev niti ne šteje in jih hote prezira.« Bil je vrelec idej: ob polemiki, kam bi prestavili Prešernov spomenik, je predlagal, naj spomenike na vozičkih po potrebi prestavljajo po mestu. Drugoval je s Cankarjem in si omislil pivsko tekmo, v kateri so pred Največjega prinašali pijačo, on in tovariši pa so mu pred nosom praznili kozarce, a nazadnje vsi skupaj končali v stanju, da nihče več ni vedel, kdo je odnesel palmo zmagovalca.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Pamflet
Komentar / Auto-da-fé premiera
Že dolgo nismo zasledili vesti, da je na Slovenskem kdo investiral 30 milijonov v novo nastalo tovarno. Tokrat so investicijo proslavljali v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković iz propadle fabrike Rog ustvaril center kreativnosti. V zgodovini umetnosti so nastala številne umetniške šole, ki so pridobile sloveče ime. A ne s postavitvijo voluminoznih stavb, ampak šele potem, ko so umetniki s svojimi deli zasloveli po svetu. V zdajšnji Ljubljani je drugače, še preden so artisti v Rogu kaj ustvarili, že so razglašeni za vrelec idej.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Prevajalec in pisatelj, nekoč tudi urednik in kritik Aleš Berger (1946) si je izmislil nov literarni žanr, v katerem je spregovoril skozi starizem.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Pamflet
Komentar / Aroganca avtoritarca
Po bolnicah manjka medicinskih sester, saj so mnoge zaradi pičlega zaslužka odšle v bolj plačane poklice. Je prišlo ex-ministru Danijelu Bešiču Loredanu na misel, da investira dva milijone v igrano nadaljevanko, ki bi afirmirala njihovo profesijo, češ da se bodo odtlej množično prijavljale na razpise za prosta mesta bolnišničnega osebja? Nikakor, ko bi to storil, bi ga mediji razglasili za kretena. Na svetu že stoletja deluje preizkušen princip, da zaposlene privabiš z boljšim plačilom. No, s slavo so poskušali v komunizmu, ko Stalin in Tito prizadevnih rudarjev nista nagrajevala z višjo plačo, ampak sta jim podeljevala nazive junakov socialističnega dela. Njuna metoda se je izkazala za popoln fiasko in v zadnjega pol stoletja je v Evropi nihče več ni kopiral, dokler ni prišel Marjan Šarec na položaj obrambnega ministrstva. Ta se sooča s problemom premajhnega števila vojakov, ki pa ga kani rešiti tako, da bo plačal dva milijona za propagandni film o zvezdniškem življenju soldatov. In to v trenutku, ko tretjina vojakov zaradi mizernih plač toži državo, ker jim plačuje manj, kot jim gre po zakonu. Minister bo torej investiral dva milijona v PR glamour, da bo z njim zakril realnost bornega soldatskega stanu!??????
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Marc Bloch: O zgodovini, spominu in lažnih novicah
Bloch (1886–1944), eden od ustanoviteljev znamenite analovske šole in avtor številnih zgodovinskih del, tokrat, žal, le z drobno knjižico zapiskov in predavanj, ki je izšla pol stoletja po njegovi smrti.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Pamflet
Na dan, ko mora predsednik vlade v parlamentu odgovarjati na poslanska vprašanja, se skupščina spremeni v boksarsko areno. Premier Robert Golob namesto odgovorov obračunava s poslanci, ki jim očita, da za nabiranje pozornosti izkoriščajo tragedijo poplav, grozodejstva v Palestini etc. Že mesece vsakemu pripiše maleciozni razlog, od njega terjajo odgovore samo zato, da mu lahko nagajajo. Na konkretno vprašanje, zakaj vlada ni pomagala opustošenemu kraju Struge, je opoziciji zabrusil, da to ni res, saj da so vsi poplavljenci dobili humanitarno pomoč. Toda že dan kasneje je Boštjan Šefic, vladni koordinator obnove, nastopil pred mediji in povedal, da bodo v 14 dneh zadeve rešili!????
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Simon Barnes: Zeleni planet: skrivno življenje rastlin
Ali lahko tekst tekmuje z dokumentarnimi posnetki, ki navdušujejo množice? Na ravni fascinacije nad živimi podobami je izgubljen, zatorej namesto nje ponuja razumevanje bivanja rastlin, ki jih predstavi kot najpresenetljivejše kreature. Ista vrsta znotraj sebe premore diametralno nasprotne oblike življenja. Baobab spada med čuda prirode. Ne le da zna skoraj brez vode rasti v puščavah, sposoben je obnoviti lubje, ki mu ga uničijo sloni, posebnež, katerega premer debla meri 14 metrov in ki običajno doživi tisoč, često tudi dva tisoč let. Njegov antipod je kratkoživi balzovec v tropskem gozdu, ki le v nekaj letih zraste 30 metrov v višino, je pač velemojster za črpanje vode, a tako mehkega lesa, da bi ga človek zgolj po otipu ne prepoznal kot drevesno vrsto. Knjiga po eni strani prinaša pahljačo nepredstavljivih oblik bivanja, po drugi pa ponudi metikulozne obrambne mehanizme. Liste divjega tobaka denimo napada veščec s svojimi gosenicami. Tobak se brani tako, da v liste pošlje strupene snovi in ustavi gostijo, obenem pa sprošča jasmonsko kislino, ki privabi hrošče, ki se prehranjujejo z gosenicami. Ker pa številne preživijo, udari tobak še enkrat – izpusti novo kislino in z njo pritegne kuščarje, da pospravijo velike odrasle gosenice. Temeljiteje ko bo pokončal sovražnika, lepše bo živel? Nikakor, ključ za njegovo razmnoževanje je prav veščec, katerega metulj oprašuje cvetove tobaka. Torej – preveč uspešna obramba je samomor! Tekst prinaša domiselne strategije bivanja rastlin v deževnih tropih, v vodah in puščavah, kjer veter habub dvigne tudi kilometrski zid trdnega materiala, ki ga prenaša s hitrostjo 60 kilometrov na uro, in s tem raznese semena rastlin na širne konce dežele. Če je kdo zaslužil naziv sir, je to Attenborough.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Pamflet
Vlada je izračunala poplavno škodo in bo v Bruselj poslala številko 9,9 milijarde. Bila je očitno pedantna in delovna. Pomoč za škodo, ki so jo prijavile občine, je stokrat manjša, a te več kot dva meseca po poplavah zdaj prek medijev moledujejo premiera, da naj jim jo za božjo voljo vendar začne izplačevati. No, največje žrtve so posamezni poplavljenci, ki pa jih sistematična vladna pomoč še ni dosegla. Še huje, šele pred tednom je državna administracija odprla posebno pisarno na Koroškem, ki bo prizadetim pomagala z načrti in strokovnimi mnenji. Ti, ki so preživeli najhujše opustošenje, prihajajo na vrsto zadnji.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Vaclav Smil: Kako v resnici deluje svet
Pojasni šest tem: goriva in elektriko, proizvodnjo hrane s fosilnimi gorivi, civilizacijo amonijaka, jekla in plastike, globalizacijo, nevarnosti – od virusov, kontaminirane hrane do Sončevih izbruhov – ter razumevanje okolja in prihodnosti. Čeprav te vsebine sodijo v šolski kurikul, slehernika kvečjemu oplazijo med sledenjem priložnostnim medijskim zapisom. Smil jih je strnil v esejistično formo, kajpak podprto s podatki. Vzemimo prehrano – v pol stoletja se je število prebivalcev Zemlje zaradi uporabe nafte v pogonu kmetijstva in v transportu ter pesticidov in umetnih gnojil povečalo za pet milijard. Podatki z žitnih polj v Kansasu prinašajo primerjavo količine človeškega dela, potrebnega za kilogram pšenice, v obdobju dveh stoletij. Z desetih minut se je zmanjšala na manj kot dve sekundi!!! Avtor vzame v pretres tudi siromašenje grude zaradi industrijskega kmetijstva in kontaminiranost hrane z insekticidi, fungicidi in množično rabo antibiotikov v živalski reji. Tako zastavi tudi alternativni pogled v prihodnost, ko bi se denimo vrnili v idealno sonaravno kmetovanje in bi se ljudje množično selili nazaj na podeželje. Ker je količina razpoložljive plodne zemlje omejena, bi s predindustrijsko pridelavo lahko prehranili le polovico sedanjega prebivalstva. A pisec ne obupa, ozre se proti sodobni porabi kalorij: neaktivna oseba jih potrebuje 2000, poje pa jih za 3000 do 4000. Rešitev, ki je na dlani, je pa neuporabna, saj v družbi pač ni asketizma. Še huje, ljudje niso sposobni misliti velikih števil. Najpremožnejši imajo po sto milijard, ubožni afriški priseljenec pa ima vrednost deset dolarjev v razcapanih oblačilih in ponošenih čevljih. Matematična razlika med njimi je 1011 proti 101, torej deset velikostnih razredov. A za nematematika, ki si velikost predstavlja le z množenjem – nepredstavljiva.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Pamflet
Komentar / Zaplinjenje Ljubljane
Primer ministrice Sanje Ajanović Hovnik je šokanten. V času ko vlada uvaja posebni prispevek državljanov za obnovo, se je izkazalo, da sta se v vladajoči stranki razmahnila klientelizem in razsipništvo. Gospa ministrica in njen soprog sta kot državljana pred parlamentarnimi volitvami stranki Svoboda podarila 15 tisočakov. Kot po naključju je prva prislužila ministrski položaj, drugi pa mesto v eni izmed vladnih mašinerij. Zloglasni obisk New Yorka Ajanovićeve s štirimi sodelavkami je premier sicer ubranil, češ, če je zaradi njenih 6 potovalnih tisočakov završalo, potem pomeni, da smo srečna država. Fenomen uradniškega turizma oblastniki opravičujejo, da je šlo za nabiranje vednosti na konferencah, kar lahko celo drži. Toda s stališča države, si je postaviti prvo vprašanje: zakaj s tako številno delegacijo potovati na konferenco, ko pa na njej lahko sodeluješ tudi on-line? Čisti zgled razsipnosti na račun davkoplačevalcev.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: Snežni leopard
Ne le pičlo število primerkov, ampak sposobnost te živali, da se tako priliči okolju, da je pred teboj in je ne vidiš. Fotograf Munier je nekoč ujel v objektiv sokola, ki sedi v skalovju. Ko je čez mesece razvil film, je ugledal zraven še oči leoparda, zlitega z apnenčasto skalo, ki so zrle vanj.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Pamflet
Komentar / V mlinu segregacije
Ni ga medija, ki v minulem tednu ne bi ironiziral na spletu objavljene telefonske čestitke premiera Roberta Goloba kuharski mojstrici Ani Roš. Kaj naredi najstnik, ki si želi dneva slave? Prilepi se k celebriteti, upa na selfi in se pod njenim okriljem še sam zavihti med zvezde. Natanko isto gesto je uprizoril predsednik vlade - državo vodi politik, ki se obnaša kot najstnik.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Sašo Radovanovič in Lara Dreu: Bombardiranje Slovenije 1944–1945
Avtorja sta kronološko prikazala bombardiranje britanskih in ameriških letalskih sil več deset slovenskih mest pod nemško okupacijo. Ker so zavezniki posneli učinke bombnih napadov, je delo podprto z bogatim slikovnim gradivom. Sestavni del so tudi močna nemška topovska obramba in akcije lovcev Messerschmittov, predvsem pa poimenski seznami žrtev, med zavezniškimi letalci, nemškimi vojaki in slovenskimi civilisti. Osrednja zgodba je mesto Maribor, kraj močne nemške vojaške industrije. V dobrem letu je doživel 38 večjih bombnih napadov, nebroj alarmov in predalarmov, polovica stavb je bila porušena in krepko poškodovana. Vzemimo pekel 1. aprila 1945. Ob 10.22 se je začelo bombardiranje, trajalo je dobri dve uri, nad mesto pa je prišlo deset valov bombnikov. Prizor je bil bibličen: v zraku 125 bombnikov in 48 lovcev, ki so nad mestom odvrgli skoraj 400 ton bomb. Avtor sicer ni popisoval občutja meščanov: so se veselili zadetkov zaveznikov ali nemške obrambe, ki je sestrelila tri letala? Glavni namen akcije je bil uničiti železniški most, a ga niso zadeli. Strateško bombardiranje je namreč potekalo z višine nekaj tisoč metrov, statistika pa pravi, da je ameriško letalstvo v Evropi leta 1944 dosegalo sedemodstotno zadevanje ciljev. Posebno poglavje so neeksplodirane bombe. Okupatorska vojska je bila resda dejavna pri dezaktiviranju, toda v mestu je še danes 2300 neaktiviranih bomb oziroma tisoč ton eksploziva. Ker so v večini padle v okolici tedanjega mesta in so prodrle globoko v tla, ki jih je z leti preraslo zelenje, na katerem so nato desetletja gradili nova naselja, domujejo danes številni Mariborčani nad bombnim eksplozivom. Tiste, ki so zadele samo mesto in niso eksplodirale, niti jih niso nikoli dezaktivirali, pa je avtor lociral s poimenskimi naslovi uličnih številk. Knjiga kot bomba.
