MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Tadej Golob: Nespodobni odvetnik

    Vsekakor osebnost, ki bi lahko predstavljala gradivo za odlično delo. Mož, ki je branil starotrške rudarje na Kosovu pred Miloševićevim režimom, razvpite kliente iz sveta finančnega in mafijskega kriminala, tihotapce ilegalnih prebežnikov, trojnega morilca in podobne. V Franciji je bil tak tip advokata Jacques Verges, ki je branil alžirsko teroristko Džamilo Bouhired, mednarodnega kralja terorizma Carlosa, voditelja Rdečih Kmerov Samphana itd. Zagovarjal je tiste, ki so bili v očeh javnosti neubranljivi: »lyonskega klavca« Barbieja, ki je med nemško okupacijo mučil zapornike, je branil s primerjavo, da je povojna francoska oblast v Alžiriji po enakih postopkih mučila ujete nacionaliste, ne da bi francoski tožilci po teh razkritjih kogarkoli preganjali. A Verges je doživel izjemen filmski dokumentarec, Čeferin pa prav skromno knjigo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Pamflet  Za naročnike

    Ko mediji onemijo

    V soboto se je v Kamniku sestala šesterica strank in usklajevala program, ki bi Marjanu Šarcu omogočil, da formira novo vlado. In kaj so osrednji mediji poročali o njem? Eden za drugim so navajali besede vodje LMŠ, ki je bil z izplenom zadovoljen, saj da je bila vsebina koalicijske pogodbe v večji meri usklajena. Toda sestanek je trajal 11 polemičnih ur, časnikarji pa o dogodku razen ocene Šarca niso prinesli nič. Nenavadno, niso jih zanimala zakulisja, niso prek svojih virov poskušali priti do vsebin konfliktov, ne do poteka dogovorov. Naenkrat se je medijski svet odpovedal svojemu poslanstvu, da sam preišče in premisli tako osrednji dogodek, kot je pot do nove vlade. Zadovoljili so se s tem, da je pred njih za hip stopil Šarec, zabeležili so njegove besede in to je to. Nobenih drugih virov niso poiskali. Popolna odpoved novinarske profesije. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Vasilij Grossman: Vse teče

    Delo, ki ga je ruski pisatelj pisal med letoma 1955 in 1962, ni nikoli prišlo med bralce v Sovjetski zvezi, popularni pisatelj v tridesetih in štiridesetih pa je z izbiro teme nesvobode v državi komunizma tako razbesnel partijskega ideologa Suslova, da je avtorju zabrusil, da knjige še v naslednjih 200 letih ne bo mogoče natisniti. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Pamflet  Za naročnike

    Govorice politike in slovenski jezik

    Ni ga bilo, ki bi sredi leta 2017 napovedal, da bo čez dobro leto vlada Mira Cerarja ml. svoj naslednji mandat nadaljevala v isti ekipi, nekoliko razširjeni ter pod vodstvom kamniškega župana Marjana Šarca. Skratka, politika se ne dogaja kot spopad strankarskih koalicij, ampak bolj spominja na stave v igralnicah, kjer je prihodnost nepredvidljiva. A sestavljanje Šarčeve koalicije je v zadnjem tednu povzročilo metamorfozo celo pri stranki Levice. Ko je potencialni mandatar ni hotel vključiti v pogajanja o sestavljanju koalicije, je razumljivo odgovorila z ostro kritiko. Sploh, ko je dobila predlog, da bi vlado podpirala le pri posameznih projektih kot nevladna stranka. Degradaciji, da bi bila rezervno kolo, se je jasno izmaknila. Toda, ko se je zgolj nakazalo, da se NSi morda ne priključi, je njen voditelj Luka Mesec mirno požrl ponižanje in napovedal, da če ne bo zraven Toninove stranke, so se oni pripravljeni vključiti. Seveda je politika stvar pragmatizma, toda od koherentne stranke bi pričakovali vsaj to, da se o svoji poti odloči takrat, ko bi koalicija z NSi propadla, ne pa s poročno ponudbo na zalogo. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Wohlleben: Skrivne mreže narave

    Prvenec je bil fascinanten, ker je bralcu, ki drevesa pozna le ohlapno, razkril čuda v podobi inteligentnih, modrih in socialno čutečih bitij. Tokrat pa namesto o posameznikih govori o ekologiji, kjer izpad enega samega člana postavi naravni red na glavo. In to tako, kot da pripoved podaja skozi neverjetne zastavke. Zakaj je iztrebljenje volkov uničilo tudi bobre, ptiče in drevesa? Zakaj je zmanjšanje proizvodnje španske šunke povezano z jatami žerjavov? Zakaj so deževniki sposobni omejevati populacijo divjih svinj? Zakaj se bukve in hrasti znotraj vrste dogovorijo, da eno leto ne bodo cveteli? Kako iglasti gozdovi sredi peklenske vročine sami ustvarijo dežne oblake? Zakaj lososi vplivajo na rast gozdov? Mojster pojasnjevanja in nazornih razlag bralcu ne omogoča le doživljanja prirode s čuti, temveč tudi razumevanje njene notranje logike, hkrati pa prinaša osupljive evidence. O divjadi človek misli, da živi v gozdu in stika za hrano, ki ji jo daje narava. Nak, v Nemčiji so raziskave iztrebkov pokazale, da 37 odstotkov hrane najde na krmiščih. Še več, na Švedskem so prišli do podatkov, da dobe divje živali od človeka nekajkrat več hrane kot tiste, ki jih redijo v industriji na farmah!? Množične migracije ne zadevajo le človeške populacije, v dobah podnebnih sprememb se zaradi vročine na sever množično selijo tudi drevesa, jasno prek plodov, ki jih veter in živali raznesejo naokoli. Toda ta večni proces je zdaj resno ogrožen – ker sta gozd in narava razparcelirana, lastniki žanjejo in sekajo drevesne begunce. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Vidni in nevidni škandali

    Medtem ko se za novega premiera potegujeta Janez Janša in Marjan Šarec, pa iz ozadja še naprej vlada Miro Cerar, ml. s svojimi ministri. V inačici koalicije med LMŠ ter SMC, SD, Desus, SAB ter NSi dogovori potekajo nenavadno, ko svoje poglede predstavljajo zdaj NSi, zdaj SD, zdaj SMC etc. Če seštejemo glasove te formacije, ima večino stara vlada SD 10, SMC 9, Desus 5, h kateri lahko prištejemo tudi SAB (5), saj je polovica njenih poslancev v prejšnjem mandatu prestopilo v vladne stranke (Jani Möderndorfer, Peter Vilfan), ob koncu mandata pa je koalicija z izglasovanjem zakona v prid upokojencem, ki ga je predlagala Alenka Bratušek tej darežljivo pomagala dvigniti popularnost. Torej 29 poslancev ekipe vlade v odstopu proti 13 Šarčevim. Ergo, logično bi bilo, da k programu poražene Cerarjeve vlade piše svoje pripombe Marjan Šarec … Več

  • Bernard Nežmah

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Patrick Boucheron: Kaj zmore zgodovina

    Ena najuglednejših intelektualnih institucij, ki jo je v 16. stoletju ustanovil kralj Franc I., ni le poslednja oaza mišljenja (da bi njeni člani lahko prosto mislili in bivali, so plačani bogovsko, njihova edina letna obveznost pa je izpeljati en kurz predavanj iz svojih dognanj), ampak hrani tudi arhivsko bogastvo. Boucheron, zgodovinar srednjega veka in renesanse, se lahko sklicuje na rokopise predavanj celo iz leta 1534. Ena modernih slovenskih krilatic pravi, da »ne bomo dopustili potvarjanja zgodovine«, eruditski poznavalec preteklosti pa zapiše: »Zgodovina je lahko tudi umetnost diskontinuitet. S tem ko spodkopava red, ki ga vsiljujejo kronologije, lahko postane zares vznemirljiva. Takrat spravlja v nered genealogije, vznemirja ustaljene identitete in odpira prostor v času, kjer zgodovinsko nastajanje ponovno dobi pravico do negotovosti in spodbuja razumevanje sedanjosti.« Preprosto – zgodovina ni seznam vedenj, ki ga lahko postrgaš z Wikipedije, ampak sokratsko razmišljanje, kjer nobeno spoznanje ni samoumevno. Fake news denimo so v historiografijah že od pamtiveka. Avtor omeni kompozicijo slikarja Gillona iz leta 1824 kot eno najbolj nesramnih laži v zgodovini. Slikar je na njej upodobil srečanje kralja Franca I. z učenjaki tiste dobe, med njimi tudi z Leonardom da Vincijem, ki pa je bil takrat že 11 let mrtev. Boucheron v predavanju ne ravna priročniško, da bi podučil, kaj zmore zgodovina, nasprotno, opisuje njene šibkosti, kot so problem periodizacije časa, predvsem pa poudari zgodovinarska izključevanja: katere zorne kote je kdaj zgodovinar izpustil, katerih teritorijev ni vključil v svoje razmišljanje, katere starodavne konflikte je preslišal. Več