Bernard Nežmah
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Pamflet Za naročnike
Dogodek tega stoletja je bil ameriški napad na iranske jedrske programe. Na mah so bombniki B-2, ki so vzleteli v ZDA, uničili potencial atomske bombe, ki je bil desetletja topika mednarodnih konfrontacij z Iranom. A od kod je sploh prišla ta novica? So o njej prvi izvedeli in poročali svetovni mediji? Nak, ameriški predsednik Donald Trump jo je dal razglasiti prek svoje administracije in se ob tem še posebej pohvalil, da so medtem bombniki varno prileteli nazaj v svoje baze v ZDA. Vojni reporter in očividec je bil torej vladar Bele hiše. Samo učinkovanje bombnega napada je dobilo prav tako razlago Pentagona, ki je popisal tehnične sposobnosti bombe, moč eksplozivov in prodornost, ki zmore prodreti 60 metrov globoko, ter število odvrženih bomb. Fotografije, ki so potem zaokrožile, prikazujejo velike kraterje v pokrajini. Iranska vladna stran tudi ni demantirala napada, je pa pojasnila, da so iz kraja že prej umaknili obogateni uran. Teorije zarote bi tu sklenile, da je šlo za igro, za dogovor med Trumpom in iranskim voditeljem Hamenejem. Žurnalizem ravna drugače, sklicuje se na evidence, od koderkoli že pridejo. No, dejstvo je, da o največji vojaški akciji tokrat niso poročali novinarji, ampak državni voditelj.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pamflet
Premier s partnerko na Oktoberfestu
Slovenska zunanja politika je minuli vikend postregla z dvema uspehoma. Premier Robert Golob je na Instagramu prinesel fotko, kako s partnerko stopata proti krsti papeža Frančiška. Vatikanski protokol je omejil fotografiranje kot gesto, ki v prvi plan ne postavi tihega slovesa od svetega očeta, ampak samopromocijo ob truplu pokojnika. A slovenski predsednik vlade je uspel in sodržavljanom ponudil svojo kapitalno trofejo. Njegovi partnerki je uspelo še več - na video posnetku žalne komemoracije se ji je med poziranjem pred kamero pogled razlezel v zadovoljni nasmeh. Zraven stoječa italijanska premierka Giorgia Meloni se je zgrozila: najraje bi jo oštela kot predrzno paglavko, a se je držala pogrebnega bontona in ni reagirala, pač, v okviru spodobnega jo je neslišno ošvrknila s pogledom, ki ubija.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Pamflet
Ko tožilci preganjajo vodjo SDS Janeza Janšo, so dejansko originalni. V zadevi Patria pred desetletjem so ga obtožili korupcije, češ da je dal ustno obljubo za nedovoljeno posredovanje v korist prodajalca orožja. Na sodišču niso imeli prič dogodka in tudi nikogar poprej ne potlej niso procesuirali na tak način. V novi zadevi Trenta mu očitajo, da so akterji prodaje njegovega nekdanjega posestva oškodovali nepremičninsko podjetje, ki da je posel preplačalo za sto tisočakov. Reč je posebna akrobacija: kupec je kasneje reč prodal naprej celo za višjo vsoto, kot jo je sam plačal, toda tožilci se niso sklicevali za izvršene kupčije, temveč so poiskali cenilce, ki so zatrdili, da je bilo posestvo v resnici vredno le desetino prodajne cene. Odmislimo, da so drugi cenilci izračunali, da je bila prodajna cena OK. A bolj v oči bijoče je dejstvo, da tožilci v minulih desetletjih niso preganjali več desetmilijonskih razprodaj družbenega premoženja, ki so romala za drobiž v roke zasebnim lastnikom. Tam, kjer tožilstvo skozi desetletja za določen tip korupcije inkriminira vsakič zgolj šefa opozicijske stranke, se pač kaže kot orodje za preganjanje politične opozicije. Dobesedno, tokrat so tožilci v zaključnem govoru za Janševo prodajo označili za primer arhetipske korupcije. Zakoni ne poznajo kaznivih dejanj arhetipskega umora, arhetipskega posilstva, arhetipskega vloma, arhetipskega izsiljevanja … Za zvočnost procesa so torej skovali poseben izraz - arhetipska korupcija. Proces absurda.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pamflet
Odkar je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo carin, posebej na avtomobile, iz vrha EU prihajajo puščice, da imamo opraviti z nerazsodnim bitjem, ki uničuje svetovni gospodarski red. Ta svoje početje sicer utemeljuje z besedami, da evropske države izkoriščajo ZDA in da bo temu naredil konec. Mediji nam torej predstavljajo spopad lunatika z modro in preudarno materjo Evropo, ki je nedolžna žrtev. Kaj pa pravijo številke? Časnik Dnevnik je v zadnjih tednih izjema, eden redkih, ki je zapisal nekaj faktov. ZDA iz Evrope uvozijo za 41 milijard avtomobilov, v nasprotni smeri pa znaša evropski uvoz 9 milijard. A neravnovesje štiri proti ena vsebuje tudi različne carine: ameriške so bile doslej 2,5, evropske pa 10 odstotkov. Štirikrat višje carine EU za ameriške avtomobile!
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Enoumje, tokrat v EU
Evropska komisija je predstavila novo strategijo, po kateri bi imeli državljani tridnevno zalogo hrane. Se spominjam svoje babice, ki je imela vedno zalogo moke, olja, sladkorja in drugih živil vsaj za mesec. Doživela je dve svetovni vojni, ki sta jo opremili z mislijo, kaj če bo jutri vojna? A zakaj ta nenadni preobrat v EU in to v dneh, ko so po treh letih spopadov v Ukrajini in Rusiji zdaj prvič resna pogajanja o podpisu mirovnega sporazuma?
-
Komentar / Mediji s priprtimi očmi
Skupina ekspertov s prvopodpisano dr. Metodo Dodič Fikfak, univerzitetno profesorico in direktorico Inštituta za medicino dela, je napisala pismo Svetu za nacionalno varnost, v katerem točko po točko razgalja nevarnost in nezakonitost gradnje razvpitega kanala C0 v Ljubljani ter terja, da vlada nemudoma ukrepa v smislu zaščite varnosti preskrbe s pitno vodo.
-
Komentar / Policisti in mafijci
Okrajno sodišče v Ljubljani je štiri policiste obsodilo na pogojne zaporne kazni zaradi uporabe plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov zoper demonstrante, ki so v času kovida demonstrirali zoper Janševo vlado. Policijski sindikat je stopil v bran kolegom in svojim članom ponudil pomoč pri pritožbah, del medijev pa je objavljal poanto, da bi morali biti kaznovani policijski funkcionarji in minister, ki da so dali ukaz za prekomerno uporabo sile. Vsekakor resen dogodek takrat in zdaj. Toda, kako je nastala sodba? Po postopku za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem tožilec predlaga sodišču, da zadevo izpelje brez glavne obravnave, se pravi v tajnosti. Obtoženci torej ne pridejo pred sodišče z advokati, ki bi jih lahko branili. Pravosodni škandal prve vrste. Si predstavljate, da bi sodišče v tajnem postopku obravnavalo in obsodilo skupino narkomafijcev? Nemogoče, člani mafijske združbe na sodišče prihajajo z najboljšimi odvetniki in o njihovih pritožbah je odločalo celo Vrhovno sodišče. Deležni so absolutnega pravnega varstva.
-
Komentar / Ko manjka Ples v dežju
Letošnja komemoracija holokavsta v Auschwitzu je bila posebna. Organizatorji so sklenili, da ne bodo dali besede politikom, ki bi v svoje govore vpletli politične poante sedanjosti. Osrednji govorci so bili tako preživeli taboriščniki.
-
Komentar / Cena izgubljenih življenj
V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.
-
Todor Kuljić / Tito: sociološko-zgodovinska študija
Z izvirnim postopkom Tita umesti v diahrono primerjavo s knezom Milošem in Nikolo Pašićem, ki prinese spoznanje, da so vsi trije svojo naracijo utemeljevali na militarizmu in na osvobodilnih žrtvah. S principom komparacij v nadaljevanju pokaže, da je bil dedič balkanskih tradicij, na podlagi pogovorov s prvim ešalonom njegovih sodelavcev in branja njihovih spominov pa mu uspe razkriti, kako so med njimi bolj ali manj molče potekale polemike; kajpak nikoli v javnosti. Tu je briljanten, enako prepričljivo predstavi njegove manipulacije z množicami: ob sovjetskem vkorakanju v Prago je najprej spodbujal ljudske demonstracije, a ker je bil verbalni spopad s SZ le odigran, je hitro ustavil ljudska zborovanja in za legitimno sprejel od Moskve dirigirano novo oblast. Ko v finišu prikaže obsežnosti kulta nezmotljive osebnosti, ki je ustvarjal neenakost pred zakoni, promoviral le apologete, napravil javne funkcije nedostopne za nestrankarske strokovnjake in ustvaril vzdušje, ki je prepovedalo kakršnekoli kritike na njegov račun, bi pričakovali konec. Toda avtor ga preobrne in poudari tri zgodovinske dosežke, ki presegajo njegovo osebnost: ohranil je enotno državo, razširil kozmopolitizem in moderniziral družbo.
-
V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.
-
Komentar / Politiki popravljajo medije
Pred dnevi je spletna stran nacionalke objavila članek z naslovom - Ukrajinska vojska v Rusiji zadela skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. Zadeto je bilo rusko skladišče nafte v Engelsu, kar da bo povzročilo resne probleme za rusko letalstvo. In kdo je dogodek videl oziroma sporočil novico? RTV SLO se sklicuje na francosko AFP. Od kod njej informacije? Francoska tiskovna agencija je vest prebrala na družbenih omrežjih, njen avtor pa je ukrajinski generalštab.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Radomir Konstantinović: Filozofija majhnega kraja
Kultno delo, pod misterioznim originalnim naslovom – Filozofija palanke, je izšlo leta 1969. O njem se je širila anekdota, da so vsi zanj slišali, noben pa ga ni prebral. Pač, po jugoslovanskih vojnah so eni z njo interpretirali srbski nacionalizem, drugi so jo jemali kot analizo omejenosti duha v palanki ali celo v velemestih, kot je denimo Pariz.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Vaclav Smil: Izumi in inovacije: kratka zgodovina pretiravanja in polomij
Vaclav Smil, kanadski znanstvenik češkega rodu, resda ne obravnava te teme, je pa v eseju opozoril na vprašljivo aroganco nadmoči znanosti na štirih področjih: dobrodošlih izumov, ki so postali nezaželeni, izumov, ki naj bi zavladali, a niso, izumov, na katere še kar naprej čakamo, pa tudi na pretiran tehnooptimizem.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Pamflet Za naročnike
Po izraelskem napadu na Iran in njegove vojaške in jedrske arzenale se je v Kanadi sešel vrh G7. Od voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav se je pričakovalo, da družno skujejo skupno držo in nadaljnje poteze ob novi vojni na Bližnjem vzhodu. Sestavili so kratko izjavo, potem pa jih je presenečene zapustil ameriški predsednik, ki je imel pomembnejši sestanek s svojo administracijo glede vojne med Izraelom in Iranom. O najbolj delikatnih vprašanjih sveta se Donald Trump pač ne usklajuje z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. ZDA so velesila nad njimi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po njegovem odhodu prevzel položaj modreca in pokroviteljsko povedal, da je odhitel, da bi med vojskujočima dosegel premirje, a že naslednji hip ga je poglavar demantiral: Macron je resda simpatičen dečko, ampak o vsem se običajno moti, moja pot domov zadeva nekaj bistveno večjega. In kaj so storili preostali? Da bi ne bili videti kot pajaci, niso naslednji dan odpotovali domov, ampak so naslednji dan nadaljevali z delovnim srečanjem in sprejeli nekaj praznih izjav o rudarjenju, recikliranju in preganjanju mednarodnih kriminalnih združb. Trumpu je uspelo demonstrirati, da je šef velesile, da se odloča sam, da je velika šesterica lahko le podrejeni zaveznik. EU ni ključni faktor, lahko z ZDA sodeluje, ni pa dejavnik, ki bi usmerjal svetovno zgodovino. Konec iluzije o njenem prvenstvu, pač facta bruta.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Parmy Olson: Prevlada / Umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet
Kako umetna inteligenca kroji poslovni svet in kako programi prevajanja in pisanja člankov napovedujejo, da bo človeška inteligenca samo še opazovalec, so vsebine, ki so fascinantne. Avtorica opisuje vzpon dveh čudežnih dečkov, Sama Altmana (1987) in Demisa Hassabisa (1976), ki stojita za najprodornejšima programoma umetne inteligence – OpenAI (Chat GTP) in DeepMind (Gemini). Kariera dveh računalniških genialcev je seveda povsem drugačna od zgodb najbogatejših slovenskih poslovnežev. Njuni uspehi namreč temeljijo na idejah svetovne teže, ki dramatično spreminjajo ustroj spletnega sveta. A tudi na posebni podjetnosti, ki se ne omejuje na službe v korporacijah, saj ju presegata s svojimi imeni, ki sta postali »trademark« védenja. Ko so Altmana odpustili pri OpenAI, se je izkazalo, da je večji od korporacije, saj je sprožil množični odpor zaposlenih, lansiral napoved, da s svojimi sodelavci prestopi k Microsoftu – in hitro so ga postavili nazaj na izvršilno funkcijo. Torej bitke med velikani tehnoloških podjetij in vprašanji, kako algoritmi niso splošno dobro, ampak tudi sredstvo za zlorabe, manipulacije in nadzorovanja, denimo aplikacije, na katere so se naročali soprogi, da so sledili vsem korakom svojih žena. V tem kajpak dramatično napisano delo.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Pamflet
Gasilska veselica v Ribnici se je spremenila v osrednji medijski dogodek. Dva srboriteža sta s pestmi napadla župana Sama Pogorelca, potem še žensko (policistko v civilu), ko ga je poskušala braniti, nato pa se jima je pridružil še tretji pajdaš in skupaj so obdelali še mladoletnika, ki so mu polomili nos. Klasično kriminalno dejanje, ki pa je preraslo v zahtevo po odstopu notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Hitro se je odzvala predsednica države in pozvala romsko populacijo, naj se vzdrži nasilja. Nato pa so se v teve oddajah vrstili akterji, minister je posebej izpostavljal pomen medresorske skupine, ki naj skozi dialog reši konfrontacije z romsko populacijo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Hannah Arendt, Martin Heidegger: Pisma 1925– 1975 in druga pričevanja (Ur. Ursula Ludz)
Prepovedana, še bolj kot Romeo in Julija. Naenkrat se zaljubita 19-letna študentka in njen 36-letni profesor, globoko poročen. Romanca se konča v enem letu, a isto ljubav delita še nadaljnjih 50 let, prav do konca. Ona Judinja, ki emigrira iz Nemčije in potem na univerzah v ZDA proučuje totalitarizem in antisemitizem, on neko obdobje simpatizer nacizma – nezamisljivo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Pamflet
Državna predsednica Nataša Pirc Musar je odpotovala na tedenski obisk po afriških državah. Posnetek iz Kenije jo prikazuje, kako je zaplesala v ritmu afriške glasbe s predsednikom Williamom Rutom, medtem ko je na Madagaskarju odprla osnovno šolo, kar ovekovečajo fotografski posnetki. V tej deželi misijonar Pedro Opeka že desetletja z dobrovoljnimi prispevki in z angažmajem domačinov gradi cela mesta, sedaj pa je na južno poloblo priletela s spremstvom slovenska predsednica zaradi odprtja malega šolskega poslopja z 11 učilnicami. V prihodnjem jo čaka ogled kulturnega čuda starodavnega mesta Samarkand, ko bo vrnila obisk uzbekistanskemu predsedniku Šavkatu Mirzijojevu. Ne dolgo nazaj je bila v Mongoliji, kar je opravičila z govorom o vlogi žensk v boju proti podnebnim spremembam. Z naskokom je prva turistka med predsedniki Slovenije. Ima seveda vzornika - leta 1961 je jugoslovanski predsednik Tito krenil z ladjo Galeb proti Afriki na 72 dni dolgo mirovno potovanje, spremljali so ga trije vojaški rušilci, s seboj je vzel posadko 1.500 oseb, med njimi tudi 42 godbenikov, ki so se po potrebi oblikovali v pihalne, plesne in jazz glasbenike. Nemška zgodovinarka Marie Janine Calic je to epizodo naslovila - svetovni potepuh.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Andrej Stare: Minister Gregor pa nič
Avtor je pred mikrofonom naredil vtis z iskrivostjo, legendarnimi lapsusi – SP v hitrostnem drkanju namesto drsanju –, statističnimi uvidi, pa tudi z osebnimi mnenji, ki so razbesnela marsikoga. Od kod torej ta persona?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Pamflet
Osrednji slovenski mediji so pozdravili oster govor, ki ga je imela predsednica Nataša Pirc Musar v evropskem parlamentu. Ob strani pa je ostal incident, ko se je na žvižganje in neodobravanje dela parlamentarcev odzvala z - lahko zapustite dvorano. No, predsedujoča se je v hipu oglasila, rekoč, da vendar ona vodi sejo. Mala diktatorka, ki obišče matični dom evroposlancev, potem pa jih naganja iz njihove dvorane. Če pretvorimo v ljudski jezik: nekdo povabi nekaj gostov k sebi domov, potem pa eden začne s tirado, ki jo gostitelj nejevoljno zavrne, gost pa se dvigne in domačinu zabrusi - lahko odideš, če ti ni všeč, kar govorim!?????
