
Bernard Nežmah
-
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Živulovič,, Bobo
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
Bernard Nežmah | foto: Tone Stojko
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Jacques Le Goff: Trgovci in bankirji v srednjem veku
Tako se vrstijo razvoj menic, bankirstvo, zavarovanje trgovskega blaga, sejmi, menjalci denarja, a obenem stalen prehod trgovcev med ljudi plemiških nazivov. Čas ni statičen, ob transformacijah gospodarstva, ki jim stari bankirji niso več kos, ti preusmerijo kapital v nakupe zemljišč in stavb. Cerkev v teoriji nasprotuje posojanju denarja, ker se s tem prodaja čas, ki pa ni individualna lastnina, temveč last Boga. Oderuhe sankcionira z ekskomunikacijo in prepovedjo cerkvenega pogreba, toda v praksi jih tolerira, potem pa jih prek pridigarjev in slikarjev, ki slikajo grozote pekla trgovcem, pripravi do tega, da odidejo med menihe ter premoženje razdelijo cerkvi in revežem, že prej jih kajpak napelje na dobrodelnost. Ob likvidacijah podjetij je bil Bog prednostno izplačan!
-
Komentar / Kdo ga bo pričakal?
Etimolog Franc Bezlaj je pojasnjeval izvor besede medved kot tabuistično izbiro, ki je nevarno zver poimenovala za sladkosnedca, ki rad je med. Da bi prastari Slovenci ne razjezili medveda, so o njem govorili ljubkovalno.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Avtorica izbira drobne dogodke, ki dominirajo v vsakdanjiku, in jih povzdigne v objekt razmišljanja. Najsi bo brezbrižnost do izkoriščanja tujih delavcev, slow-food, za katerim se često skrivajo slabo plačani manualci, ali pa učinek selfijev, ko ta producira množice nezadovoljnih z lastno podobo; če zreš na spletu ure v samohvalne fotke, boš sam kajpak utonil v nejevolji nad samim seboj. Njena strategija pisanja povezuje te male incidente, ki se zgodijo tu ali kjerkoli na svetu, s knjigami in teorijami, ki jih družbeno osmišljajo. Slog je marsikje vpet v blagi cinizem, kot recimo ta, ko brezposelne bombardirajo z idejami, da se morajo znati prodajati, ali pa, naj si revni poiščejo življenjskega trenerja, da se rešijo revščine. Vsakdanje preprostosti sodobnega časa tako postajajo objekt sociologije, ki je na voljo vsaj nekoliko razgledanemu laiku. A k temu dodaja tudi nevidno, denimo fenomen »tihe odpovedi«, ki v kapitalizmu podira Webrovo protestantsko delovno etiko, saj zdaj številni delajo v službi le toliko, da jih ne odpustijo.
-
Komentar / Besede, ki ne pomenijo tega, kar pravijo
Ljubljana – mednarodna diplomatska konferenca o pregonu genocida. Gostiteljica zunanja ministrica Tanja Fajon se je posebej angažirala, da bi sprejeli konvencijo, ki bi učinkovito preganjala vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Še bolj pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je opozorila, da taka hudodelstva niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev. Opozorila je tudi na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših: dolžnost posameznih držav in mednarodne skupnosti je torej, da naredimo vse, kar je v naši moči, da preganjamo storilce kaznivih dejanj in žrtvam zagotovimo pravico.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Dean Komel: V paralelah smisla
Recimo pojem enciklopedije, ki ga večina vzame za samoumevnega. A kaj se zgodi, ko ga začnemo misliti skozi paralele z antologijo, panoramo, slovarjem? Ali ko brskamo po vzporednicah tako, da se ustavljamo pri konkretnih primerih enciklopedij? Jasno, od Wikipedije nazaj mimo Diderot-d’Alembertove enciklopedije, vendar to predvidljivo pot avtor zapelje do nepredvidljivega – bizantinski patriarh Foti (810–893) je zapustil Myriobiblos, ki je zbirka 280 knjižnih recenzij. Recenzija je torej enako oblika enciklopedije. Po drugi strani se mišljenje kaže skozi zaznamke, ki jih pripisujemo k tekstom, toda od tod spet odskok k paralelnim spiskom, seznamom, ki pripelje do avtoritete avtorja. Stvari mislimo tako, da jih postavljamo v odnose, ustvarjamo red, ki daje vtis zaključenega spoznanja. Ki se lahko uporablja kot arhiv. Toda v hipu, ko potegnemo vzporednico s spominom, tudi arhiv ni več isti. Španski filozof Preciado gre recimo tu po drugi poti kot Komel: spominu zoperstavi pozabo, ki pa jo vzame za objekt spoznanja – ravno to, kar sem pozabil, mi pove največ o meni. A naš filozof prav s koraki prek paralel podarja bralcu izzive, kako se lotevati sveta. Ko parafrazira Foucaultovo igranje z Borgesovo taksonomijo živali: tiste, ki pripadajo cesarju, balzamirane, udomačene, tiste, ki jih je mogoče prešteti etc., resda prinaša nekonsistentne vzporednice, a hkrati osvobaja od vsiljenih perspektiv. Zakaj ne bi reči pogledal od drugod? To te pripelje do drugačnega smisla. Toda ali so najbolj razširjeni smisli oziroma dominantna politična pojmovanja tudi resnica sveta?
-
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je še vedno veliki akter v politiki. Na proslavi 5. maja je izrekel misel, da obstoječi spomenik revolucije na Trgu republike državljane razdvaja in da bi na tem mestu postavili spomenik osamosvojitvi, in že je postala osrednja tema. Toda gesta je prišla 20 let po koncu njegovega mandata. 12 let je bil mož na čelu države, pri roki je imel vse izvode za realizacijo takega projekta, a ni storil nič!?? Postaviti spomenik svoji državi tudi ni posebna pogruntavščina, ki bi se v državnikovi glavi rojevala desetletja. Timeo Danaos et dona ferentes, bi torej rekli stari Rimljani.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Benjamin Abelow: Kako je zahod pripeljal vojno v Ukrajino
Avtor je ameriški raziskovalec in pisatelj, njegovo knjigo pa je podprl tudi osrednji filozof Zahoda Noam Chomsky. Njegova teza je bogokletna: zgodba o Putinu – sodobnem Hitlerju, ki je kanil zavzeti vzhodno Evropo, je lažna. Pogled na napol uničeno in razseljeno Ukrajino jo vnaprej demantira. Toda Abelow jo postavi v sodobni zgodovinski kontekst, v katerem so ameriške vlade sistematično širile Nato do meja Rusije, financirale protiruske prevrate in režime v njenih sosedah, v njih nameščale raketne sisteme in z najsodobnejšim orožjem v dvomestni milijardni vrednosti oboroževale vojske v ruski soseščini. Je bilo nameščanje ameriških raket srednjega dosega, podprto z mrežo protibalističnih izstrelkov, pot k miru ali v vojno? Ko bi Rusi počeli podobno na Kubi, kakšna bi bila reakcija ZDA? Pisec poleg faktičnih podatkov uporabi tudi načelo drugačnega toka zgodovine: bi se vojni lahko izognili? Namesto hipotez vzame politično realnost: Zelenski je postal predsednik z napovedjo, da bo kot iskalec miru preprečil eskalacijo nesoglasij z Rusijo, toda predsedniške politike ni vršil v skladu z volilnim programom, ampak pod ameriško taktirko; zavrgel je opcijo nevtralnosti in za zahodni svet postal junak. K temu pridoda še poročanje ameriških medijev, ki so cenzurirali kritiko na račun ameriških vladnih jastrebov. Abelow poleg tega replicira na študije Chomskega o medijski politiki, ki je podpirala ameriške vojaške intervencije v Vietnamu, Nikaragvi etc., vendar brez podrobnih analiz. No, v dihotomnem spopadu dobrega in zla mu uspe zamenjati vlogo negativca. Knjiga, ki je v Ukrajini seveda ne bodo prevedli. A to odpira še drugačno raziskovanje: kdaj, kako in s kakšnimi sredstvi je tamkajšnjo tradicijo svobodnih političnih duelov med proruskimi in proameriškimi pogledi odpravila apriorna aklamacija, namenjena ZDA?
-
Zakoni, ki jih je lansirala vlada, padajo eden za drugim. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o RTV, nato o uporabi sledilnih naprav v rokah davčne uprave, zdaj še o množičnem vrednotenju nepremičnin. Proti predlogu dikcije zakona proti mučenju živali protestirajo kmetje in veterinarska stroka in še in še.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa
Avtor je kompetenten: kot novinar pozna zgodovino športa in dopingiranje šampionov, kot nekdanji atletski reprezentant pa se zna postaviti v kožo lovcev na zmage.
-
Gradnje kanala C0 ne moremo ustaviti, ker je grajen s pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji. Tako pravi okoljski minister Uroš Brežan in enako premier Robert Golob, ki kot Jankovićev porte-parole doda, da bo projekt v resnici zaščitil vodne vire. Zakaj bi že morali ustaviti C0? Najbolj eminentna zdravstvena institucija, kot je UKC, je prek strokovnega sveta potrdila uradno izjavo skupine zdravnikov s toksikologom Miranom Brvarjem na čelu, ki v imenu skrbi za zdravje zahteva takojšnjo opustitev brodsko-ježiške trase zloglasnega kanala. Pismo so kot interno poslali ljubljanskemu županu in predsedniku vlade. Ali je v državi kakšna instanca, ki je bolj kompetentna, da presoja o vplivu kanalizacijskega voda, ki teče nad vodnim zajetjem? Kako sta se na alarm o nevarnosti okuženja pitne vode v prestolnici odzvala Zoran Janković in Robert Golob? Brezbrižno, nanj niti odgovorila nista. Zakoni resda zahtevajo, da je za vsak poseg v okolje na vodovarstvenem območju potrebno okoljsko soglasje, toda Jankovićev kanal se bliža h koncu brez njega. Kako je to mogoče? Noben inšpektor in noben sodnik še ni presodil, da gre za kršitev zakona. Četudi je s prostim očesom vidno brezzakonje, je to le državljanski privid. Malo zadrege je imela le prva inšpektorica v državi Mirana Omerzu, ki je priznala, da bi morala biti okoljska presoja narejena tudi za C0, a ker ima kanal gradbena dovoljenja, ona ne more ukrepati. Plašne inšpekcije, ki bi morale braniti zakon in naravo, se ustavijo takoj, ko najdejo kak drug dokument, ki gradnjo dovoljuje. V koliziji zakonov torej velja eno pravilo – nikoli ukrepati v prid zaščiti okolja!!!
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Ryszard Legutko: Demon v demokraciji
Avtor je bil disident pod komunizmom, profesor filozofije na Jagelonski univerzi v Krakovu, minister in evropski poslanec. Teza njegove knjige je kajpak šokantna – vladajoče ideje liberaldemokratov so moderna variacija idej starih komunistov, še več – nekdanji komunisti vzhodne Evrope so zdaj v prvih vrstah liberalne demokracije (LD). Ponudi številne argumente: v obeh primerih je na delu družbeni inženiring, s katerim svoje ideje vsiljujejo celotni družbi kot edino alternativo, kot absolutni napredek. Obe ideologiji pripovedujeta, da svet spreminjata na bolje. Tako kot pod partijskimi režimi tudi danes vsako zakonodajno spremembo in nove predpise spremljajo medijsko orkestrirane hvalnice.
-
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je odšla na Čebine, kjer je imela spominski govor ob ustanovitvi Komunistične partije Slovenije l. 1937. Poteza, ki je kronološko zgrešena. Komunistično partijo je v Sloveniji ustanovil Dragutin Gustinčič že leta 1920, konec štiridesetih pa so ga čebinski kolegi poslali v koncentracijsko taborišče na Goli otok. Opozicijski politiki so zgroženi in sprašujejo vlado, ali se je v imenu vlade poklonila nosilcem režima, ki so vpeljali avtoritarno diktaturo, ki je pustila za seboj več deset tisoč trupel in odpravila človekove svoboščine. A namesto vladinega odgovora si raje poglejmo, kako danes postopa oblast Svobode, SD in Levice.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Danes še vedno priljubljeno čtivo med marksisti in marksologi, za preostalo publiko pa je deplasirano. Vzemimo na primer Althusserjevo razpravo »Marksizem in humanizem«, ki jo je sprožil nastop sovjetskega vodstva, ko je razglasilo konec diktature proletariata in začetek socialističnega humanizma. Preprosto – namesto parol o razrednem boju in proti izkoriščanju delavcev prihaja v ospredje človek, torej humanizem. Avtor v minuciozni analizi dokaže, kako nova usmeritev ni utemeljena na znanstveni podlagi Marxovih tekstov, saj na mesto konceptov postavi ideološko predstavo humanizma. Odlično, toda Althusser je za dogodek vzel politični razglas, ne pa stvarne realnosti. V času, ko je polemiziral s parolo gospodarjev Kremlja, ki postavlja v ospredje človeka, je ta režim poslal v gulag pesnika Josifa Brodskega, ki ga je sodišče obsodilo na večletno zaporno kazen, češ da je bil družbeni parazit. Navzlic verbalnim deklaracijam, da je zdaj v ospredju človekova svoboda, je sovjetski režim še naprej zapiral svoje prebivalce in onemogočal njihove svoboščine.
-
Po zadnji anketi Mediane je SDS po popularnosti prehitela Gibanje Svoboda. Stranka, ki je na volitvah osvojila največje število poslanskih sedežev v zgodovini slovenskega parlamenta, je v slabem letu izgubila vso šampionsko prednost, kar je tudi rekordni padec.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami
Zgodovina je seveda nasprotje pozabi. A o preteklosti najpogosteje pišejo zgodovinarji, ki bi radi ugajali zmagovalcem. Posledica bo potem negacija – prav zgodovinopisje, ki ignorira naracijo o svetlih obdobjih preteklosti, bo kreiralo pozabo. Torej, zgodovina sama ustvarja pozabo. Ne povsem sama, pod nekaterimi režimi je kdaj pomnjenje dosežkov nekdanjosti tudi nevarno. Pod komunizmom denimo hvaljenje vladavine kralja Aleksandra in bog ne daj – četniškega upora. A četudi so nekateri spomini na preteklost sistematično zadušeni, lahko preživijo. Leta 1954 se je dogodilo največje zborovanje vseh časov na Slovenskem. Na Ostrožno je prišlo 350 tisoč ljudi, da bi poslušalo govor maršala Tita.
-
Komentar / Boj se osvoboditeljev!
Kot pravi mojster šova se je izkazal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je namesto na tiskovko novinarje naložil na avtobus, s katerim je kot rutinirani turistični vodič z mikrofonom pod brado prevažal sedmo silo po mestnih gradbiščih. Z izleta sta odmevala dva njegova stavka.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Damir Globočnik: Alešovčev Brencelj
Stari Slovenci so listom satire dajali imena osti: Osa, Rogač, Brencelj, Juri s pušo. Toda današnji bralec bo v zadregi: iskric humorja izpred stoletja in pol ne bo zapopadel v prvotni smešnosti ali pikrosti. Umetnostni zgodovinar Globočnik, ki je največji poznavalec starih časnikov, umesti Brencljevo satiro v kontekst časa. Tako ob nizanju člankov prinaša še podrobnosti o tarčah bodic, se pravi – kulturni in politični eliti njihove dobe. Knjiga v velikem formatu je obširna, napisana na več kot 300 straneh, in prinaša praktično celotno zgodovino legendarnega tednika. No, njegov ritem je bil redko tedenski, časnik je doživel mnoštvo zaplemb, njegov urednik je bil reden gost sodišč, preživel pa je tudi kar nekaj tednov v zaporu. Bil je večinoma one-man band, dobesedno – ko je Brencljev agens movens Jakob Alešovec oslepel, časnik ni več vstal. Tragični lik, enfant terrible, ki je nemškutarje bičal prav tako kot liberalce in župnike, je bil časnikar, prevajalec, polemik, pisec dram in knjižnih uspešnic, končal pa je kot berač na ljubljanskih ulicah.
-
Komentar / Po ukazih parapolicije
Ob konferenci OZN v New Yorku je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar dala izjavo za nacionalko, v kateri je pozvala k začasni ustavitvi gradnje kanala C0. Na spletnih odzivih so se takoj našli cinični pripisi – kdaj se bo opravičila županu Jankoviću? No, prva dama se ni dala in vztraja pri svojem pozivu. A kakšen je njen učinek? Zoran Janković jo je na tiskovki oštel, da je njeno obnašanje neprimerno, in napovedal nonšalantno nadaljevanje gradnje. In kako se je na ponižanje odzvala državna predsednica? Spet se je angažirala v boju za človekove pravice, le da je tokrat sodelovala na virtualni ameriški konferenci pod patronatom Joeja Bidna. V nekaj dneh so v domovini izpuhtele njene besede upora zoper C0. Nekaj so pripomogli časniki: Delo je njen prelomni nastop preneslo v nekaj stavkih drobne vestice, medtem ko je novemu podžupanu Ljubljane Roku Žnidaršiču posvetilo v Sobotni kar petstranski intervju; noben slovenski podžupan razen ljubljanskega ni od osamosvojitve naprej dobil toliko pozornosti. Toda, ali problem neslišnega predsedničinega poziva izvira samo iz medijev?
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Bruno Šimleša: (P)ostati zdrav
Kje je skrivni vir zdravja? Ko dobi pljučnega raka kadilec, vam medicina in država (z davki na tobak) pokažeta krivca v podobi nikotina. Toda kaj, ko za istim rakom oboli nekadilec? In to celo tak, ki je jedel zdravo hrano, se vneto gibal in ni varčeval pri spanju? Tu nastopi Šimleša, ki izvor bolezni najde v potlačenih čustvih. Ni klasični šarlatan, saj se desetletja ukvarja z rakavimi bolniki. Njegov zastavek je povsem racionalen: če ste v odnosih, v katerih imate občutek, da od drugega dobivate veliko manj, kot mu dajete, boste v stanju permanentne nejevolje, ki vas bo žrla. Recept je torej logičen – prekinite takšne zveze. Enostavno, a v človeški praksi težko uresničljivo. No, pisec bralca oboroži tudi s perspektivo drugačnega pogleda na čustva. Stari Grki so sledili filozofski misli Spoznaj samega sebe, seveda z uporabo razuma, tu pa imamo parafrazo – čustva so naš najboljši prijatelj, saj nam lajšajo spoznavanje samih sebe, tako prijetna kot neprijetna. Ob enem pogoju – ne skladiščite jih za leta, bog ne daj desetletja. Zamere vas namreč utrjujejo v vlogi žrtve, a če premislite njihov neugodni izvor, imate možnost, da naslednjič v podobni situaciji ne ravnate enako. Preprosto, če čustva izrazite, lahko tudi čez nekaj dni, in če travmo predelate v spoznanje, ste se postavili na zdravo distanco do samega sebe.
-
Komentar / Vodni tok korupcije
Na sedežu OZN razpravljajo o pitni vodi voditelji držav in ministri. Gostitelj Antonio Guterres je bil dramatičen, uporabil je izraz vampirizacija pitne vode in njeno hudo pomanjkanje po svetu. Tema, ki je fatalna, ne pa priložnost za prazne fraze. Slovenija, ki je vodo zaščitila z ustavo, je formalno gledano svetovni svetilnik. K nam bodo prihajali v uk ministri s severne in južne poloble, in ker na srečanju sodeluje minister za naravne vire Uroš Bržan, je pričakovati številne delegacije, ki si bodo ogledovale slovensko čudo. Nad vodnimi zajetji svobodne gradnje niso dovoljene, brez okoljske presoje ne dobiš gradbenega dovoljenja. Toda, če bodo iz vladnih prostorov stopile do ljubljanskih Ježic ali se vsaj srečale z zelenimi strankami, kot sta Vesna in Zeleni, ali z okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, bodo začudene. Izvedele bodo, da čez največji vir pitne vode v glavnem mestu gradijo kanalizacijski vod, za katerega ni bilo izdano soglasje o nenevarnem vplivu. In tako bo osupli okoljski minister Libanona ponovno stopil do slovenskega kolega Bržana: kako je to mogoče? Ta bo ponovil svojo izjavo za nacionalko: gradnja ima vsa dovoljenja, koristi projekta so večje od potencialnih nevarnosti. Ergo, Golobova vlada postavlja poslovne koristi mestne uprave pred zaščito vodnega vira. Pomembno je, da so ustava in zakoni lepo napisani, realnost je ja tako drobna stvar, da si zaradi nje ne bomo belili glave. Sploh, če ima vlada podporo medijev. Časnik Delo je denimo v sredo začetek konference OZN o vodi pozdravil kar s tremi članki: na prvi, četrti in sedmi strani, v nobenem pa se ni ozrl na zloglasni ljubljanski kanal CO. Pač, na lokalni strani je poročal o besedah ljubljanskega župana, da je bila trasa izbrana že v devetdesetih. In? To je popolnoma vseeno, saj ni problem projekta to, da ga je pognal v tek Zoran Janković. Tudi ko bi ga blagoslovila Tito in Kardelj ter za njima še Peterle in Janša, je v izvedbi eklatantno kršenje zakonskega reda, ki ogroža mestni vodnjak.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Jean-Baptiste Poquelin Molière: Šola za žene – Kritika šole za žene – Improvizacija v Versaillesu
Bralec, ki bi hotel čim dlje od sedanjosti, si umik najde v Šoli za žene. Arnolf si zastavi življenjski projekt – najti idealno ženo. Kako bo pristopil? Komaril po salonih in izbiral med številnimi, 500 let pred spletnimi portali? Morda najel raje ženitnega posrednika, ki bo kot ekspert zadel njegovo željo? Nikakor, za tako usoden korak si vzame čas: 20 let bo opazoval usode mož v zakonu ter potem predvidel vse zaplete – ponavljajoči je kajpak nezvestoba – in domislil okvir rešitve. Zdaj si mora samo še poiskati izvoljenko, ki bi ustrezala njegovemu načrtu? Nak, ne bo se prepustil naključju, ženo si bo kot demiurg ustvaril sam. Igra, v kateri ne more priti do napake.