Bernard Nežmah
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več
-
Bernard Nežmah | foto: Tone Stojko
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več
-
Ur. Fran Wiesthaler: Valentina Vodnika izbrani spisi
Valentin Vodnik (1758–1819) je prej dobil veliki monument kot France Prešeren. Bil je mož, ki je slovenščino iz pogovorne govorice na široko prestavil v pisani jezik. Njegova ostalina je izjemna: štiri leta časopisa Lublanske novice, več izdaj letnih pratik, Kuharske bukve, jezikovni učbeniki, vrsta Ezopovih basni in drugih antičnih mitov, zraven pa še vrsta rokopisnih del. Več
-
Loterija je postala očitno zgled demokratičnosti iger. Kdorkoli kupi srečko, katere številka je izžrebana, je upravičen do nagrade. Naj si bo debel ali bel, črn ali suh, mizogin ali donjuan. Več
-
Bernarda in Branko Gradišnik: Iskanje srečnega razmerja
Seveda tako, da se je vanj še bolj potopil. Doslej je pisal o svoji intimi in peripetijah s starši, tokrat je v tekst vključil še družico z otrokoma. Toda ne v smislu zabavanja in moderne manije razgaljanja, temveč skozi premislek, kako bivati v družini. Okostje so jasno odnosi, njihova manifestacija pa konflikti, ki jih je bistroumno reševal tako, da je na razbitine postavljal še trdnejše temelje na poti v čudo skupnega bivanja. Več
-
V času poskusov osnovanja nove vlade pod vodstvom Janeza Janše so medije napolnile vsebine, ki izpostavljajo, da madžarska vlada prek svojih podjetij nezakonito financira medije, ki so blizu SDS. Začel je odstopajoči premier Marjan Šarec, ob tem pa je vzniknil tudi novi portal necenzurirano.si, ki je svojo pot utrl prav s to temo. Kot eden osrednjih političnih sloganov tako nastopa stavek: da se SDS financira iz Madžarske! In res – dejstvo, da bi vladajočo vladno stranko plačevali iz druge države, dejansko vzbudi skrb, da dobivamo marionetno vlado, da je prihodnost države v rokah tujih političnih skupin. Več
-
Erling Kagge Hoja: korak za korakom
Z njo ima nekaj manjših izkušenj: prepešačil je severni in južni tečaj, prikorakal na vrh Mont Everesta, ko se je znašel v New Yorku, pa je velemesto prebrodil po kanalizacijskih kanalih. Hoditi je zanj živeti. Slabše ko je vreme, bolj doživeti bodo koraki. Hoja je emanacija svobode, njegov učitelj in veliki filozof Naess si je postavil kočo na vrhu hriba, do katere pa ni vodila nobena pot; nikoli namreč ni sledil isti smeri, vsakič je stopal vsaj korak stran. Ko se je Kagge potikal po LA, so ga ustavili policisti; bil jim je sumljiv, ker je skozi mesto hodil. Nekoč je z bratom zašel v gozdu, a ta ga je hitro pomiril: Vem, kje sva, tu sem se nekoč že izgubil. Knjige podoživlja prek hoje: da bi razumel Joyceovega Uliksesa, se je dneve sprehajal po Dublinu, da bi se vživel v junake Hamsunove Lakote, je križaril po Oslu, in ko je stopal po Otoku Robinsona Crusoeja, se je počutil domače; bilo je kot v Defoejevem romanu. A vseeno: zakaj hvalnica hoji? Več
-
Na zadnjem vrhu Evropske unije so se odločali, kakšen del proračuna bodo članice po odhodu Velike Britanije plačevale v skupni proračun. Na srečanju so razpravljali predsedniki vlad, Slovenije pa ni zastopal premier, ki je nenadoma zbolel. Ga je nadomestil kdo izmed ministrov? Nak, slovenski predstavnik je bil eden Šarčevih sekretarjev, ki ga niti slovenska javnost ne pozna. Dogodek je moral biti videti grotesken: na eni strani so bili prvi možje velikih evropskih držav, na drugi tretjerazredni gost iz Slovenije. Več
-
Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno
Ker je avtor ekonomist, kajpak ne bo sledil heideggerjanski poti filozofske refleksije, ampak bo spoznanja izpeljeval iz reševanj vprašalnikov, ki jih je zastavljal študentom. Tako bo preverjal samoumevnosti, ki jih opiše kot prenagljeno sklepanje. Eno takih je, da so ljudje, ki živijo v Kaliforniji, srečnejši od drugih. Rezultat je seveda nikalen, saj ima iluzija osredotočenja na podnebje preveliko težo proti drugim determinantam dobrega počutja. In od tod izpelje frapantni sklep, da se ljudje pogosto motijo o svojem trenutnem stanju dobrega počutja. Nekaj, kar se nam zdi tako prvinsko in jasno, saj izhaja iz nas, je v resnici zmotno! Več
-
Po odstopu premiera Marjana Šarca in posledično njegove vlade, se je izkazalo, da je bil pred dvema tednoma vodja opozicije Janez Janša sodobni slovenski Nostradamus. Takrat je ocenil, da je vlada politično truplo in da sta na dlani le dve rešitvi: predčasne volitve ali projektna vlada pod vodstvom SDS, ki pa bi pomenila zgolj poskus nekoliko ublažiti slabe posledice tedanje vlade. Takrat je završalo, oglasil se je predsednik vlade Šarec in zagotovil, da je vlada v dobrem stanju. Za odgovor na dilemo, kdo je imel prav, je bilo potrebno le pol meseca. Več
-
Matevž Kos: Leta nevarnega življenja
Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja. Več
-
Ko je župnik iz Grahovega pozval vernike, naj iz protesta proti ugrabljeni državi prenehajo plačevati davke, je sprožil srdit odziv. Osrednji mediji, nadškofija in množice na spletih so bile zgrožene in ogorčene. Razumljivo, plačevanje davščin je steber, na katerem stoji socialna država. Več
-
Marie-Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope
Nič manj kot 20 stoletij na ozemljih od današnje Slovenije pa do Črnega morja. V njih pa številni drobni podatki – denimo o razvoju medicine v dalmatinskih samostanih, kjer so v 11. stoletju gojili zdravilne rastline in zdravili bolnike –, ki pa so vseeno daleč od braudelovske materialne zgodovine; avtorica daje poudarek vladarjem, vojnam, veram, narodnim vprašanjem in komunizmu ter ob koncu še globalizaciji. Več
-
V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon. Več
-
Brez tega uvida je branje tako prazno, kot je gledanje renesančnih slik, ne da bi poznali kontekst časa. Slovenski izdajatelj je pri tem sicer drobceno pretiraval, saj je spremna beseda celo daljša od prevedenega teksta. Več
-
Nekako velja, da se sodobni človek ukvarja s sedanjostjo in misli na prihodnost, da torej vrtanje po preteklosti vodi v stagnacijo stopicanja po začaranem krogu. Več
-
Beverly J. Silver: Delavska moč
Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces. Več
-
Ko je državni sekretar Jernej Štromajer voščil: Vesel božič, umazane živali!, je sprožil silovite proteste na družbenih omrežjih in v medijih. Protestirali so kristjani, politiki, sleherniki, tako da ga je bil celo njegov strankarski šef Dejan Židan primoran javno ukoriti. Zdaj poteka zbiranje podpisov za zahtevo po njegovem odstopu. Mnogi so bili prizadeti, sploh, ker državni funkcionar nonšalantno žali njihova verska čustva. V minulem letu se je veliko razpravljalo in opozarjalo na sovražni govor, a glej zlomka – ti, ki so bili najbolj vneti zagovorniki kaznovanja za sovražne besede, so v zloglasnem božičnem voščilu videli le nedolžno šalo. Več
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom. Več
-
Objavljanje mesečnih anket o priljubljenosti strank in politikov neposredno kreira javno mnenje. Mediji ne objavljajo le številk, ampak iz njih razlagajo svet. Tako so za minorni padec priljubljenosti NSi našli nazorni vzrok v njenem predsedniku Mateju Toninu. Njemu in stranki da škoduje njegovo delo v parlamentarnih komisijah, ki preiskujejo delovanje SOVE in ozadja razkritega prisluškovanja pri arbitražnem sporazumu. Premier Marjan Šarec je navdušen: potem ko sam že mesece napada Tonina, češ da njegova komisija škoduje državi, mu je zdaj dala prav še anketa. Več
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine. Več
-
Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev. Več
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija
Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist. Več
-
Bo izbruhnila ljubljanska pomlad?
Najbolj konsistentna stranka Dobra država Bojana Dobovška je na nacionalno televizijo vložila dva protesta. Poslednji je dejstvo, da je TV Slovenija v oddajo Politično povabila župana Zorana Jankovića. Protest izpostavlja nerazumljivo ravnanje državne televizije, ki je gostu omogočila 12 minutno promocijo. – A zakaj bi bil dobro zastavljen intervju propaganda? Preprosto, vešči politik je šel skozi PR vaje nastopanja pred novinarji, tako da so mu taka soočenja pisana na kožo. Predvsem pa je ravnanje televizijske hiše neverjetno. Pred časom so novinarji in uredniki tedne pripravljali oddajo Tarča, v kateri so zbrali številne akterje in strokovnjake, ki so osvetljevali zloglasno gradnjo kabala CO. Med vabljenimi je bil tudi ljubljanski župan, ki je udeležbo odklonil. Tam, kjer bi se moral soočiti s poglobljenimi dejstvi voditeljice in drugih gostov, se je izmaknil, zdaj pa se je pojavil bolj ali manj v monologu, kjer je obračunaval s svojimi kritiki. Škandalozni standard medija, ki politiku omogoča, da nastopa v oddajah, ki si jih sam izbira. Več
-
Ob stoletnici ljubljanske univerze so časniki prinesli tudi vest o frapantni aplikaciji znanosti - Prestolnica ima tudi pametne klopi. V velikem mestu se vedno najde precej pametnih ljudi, marsikdo za svojega psa poreče, kako je pameten, da pa bi se kdo pohvalil, da ima pred vhodom pameten beton, še nismo slišali. Doslej je veljalo, da oblike razmišljanja najdemo le pri živih bitjih, medtem ko za kamen, kos lesa ali plastično palico biologi in antropologi še niso poročali, da imajo razvito pamet. No, v Ljubljani se mestna oblast ponaša, da je po parkih namestila vrsto pametnih klopi. Več
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi
Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem … Več
