Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miha Kovač: Berem, da se poberem

    Avtor, ki ga poznamo po raziskavah bralnih navad in knjigotrštva, je tokrat napisal poljudno delo. V njem predstavi deset kapitalnih in še vrsto drobnih razlogov, zakaj se splača brati papirne knjige. Argumente zastavlja polemično, saj najprej predstavi privlačnost drugih medijev. Denimo, zakaj bi porabil 20 ur za branje obsežnega romana, ko pa ga lahko použiješ v dveurni filmski različici? Potem pa jih zavrne z močnejšimi čari branja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Pamflet  Za naročnike

    Karikatura karikature

    Prejšnji teden so osrednji mediji ustvarili D-dan, ko so zaradi pisma voditeljem EU Janeza Janšo prikazali kot premiera, ki sramoti in uničuje ugled države. V zraku je lebdela odstavitev vlade. Toda v naslednjih dneh od političnega tornada ni ostal niti prah. Slovensko politično in medijsko javnost je spravila v molk z enim stavkom nemška kanclerka Angela Merkel, ko je izjavila, da je Janševo posredovanje razumeti kot pot v iskanje kompromisa. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Tuppy Owens in Claire de Than: Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom 

    A to ni knjiga, ki bi terjala, da bi k zdravniškim ali socialnim storitvam prišteli še plačano erotično tolažnico. Meri preprosto na družbeno pomoč tem, ki jim je spolnost zaradi njihovega telesa in bolezni odmaknjena. Angleški klub Outsiderji na primer zanje pripravlja modne revije, zabave, kosila in spletne strani, ki omogočajo, da se družijo med seboj in prosto govorijo ter – zakaj ne – tudi seksajo. Osrednje vprašanje je kajpak: kako si najti partnerja? S tem pa razbitje tabuja, da hendikepirani ne more biti privlačen, zapeljiv ali šarmanten. Tu je seveda prvi pogoj, da človek z omejitvami preusmeri pogled s svojih težav na svoje prednosti. In na drugi strani, da ga družba sprejme medse. Da ni šok vprašanje, kako recimo masturbirati, če ne morete uporabljati rok? Jasno, obstaja vrsta pripomočkov in tehnik, a tudi pogled onstran. Mladenič z atrofijo hrbtenjače se je navdušil nad idejo, da bi mu na poti do ejakulacije pomagala dobra duša, tako kot so nekoč slepega za roko peljali čez cesto. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pamflet  Za naročnike

    Mnenja brez mišljenja

    Večerna dnevnika v sredo na nacionalki in POP TV sta bila zgodovinska. Med družbenimi omrežji in velikimi novinarskimi hišami ni več razlike. Dve osrednji televiziji sta imeli za udarno temo pismo premiera Janeza Janše voditeljem EU, ki sta ga pospremili z odzivi slovenskih političnih strank. Sramota, vseeno mu je za interese Slovenije, na kocko postavlja varnost, zdravje in delovna mesta, postavlja nas med problematične države, izoliran je kot Enver Hodža v 60. in 70. letih, izgubil je stik z realnostjo … Več

  • Bernard Nežmah

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe

    Čeprav pojem cenzura evocira uspešno in dosledno prepoved širjenja tiska, je vpogled v samostanske knjižnice 16. in 17. stoletja presenetljiv; v njih je bilo najti številna prepovedana dela, marsikatero tudi pri Valvasorju, ne da bi jih cesarska oblast preganjala. Na ravni avtorjev je posebej indikativen primer Schönlebna, ki je knjigo posvetil dokazovanju takrat splošne doktrine o Marijinem brezmadežnem spočetju, a je sam končal na črni listi. V delu je tako ironično in ognjevito žalil nasprotnike svojega pogleda, da mu niti hvalnica čistosti ni pomagala. Ta doba je prinesla razmah domiselnosti, saj so se avtorji nadzoru izmaknili tako, da del niso predložili cenzurnemu postopku za tisk, ampak so jih širili v rokopisu. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Nasilje, ki je padlo z neba

    Dogodek, ki ga ni bilo. Po deželi je zaokrožila peticija proti fizičnemu nasilju nad novinarji, ki jo je podpisalo več sto tisoč državljanov, in v kateri so obsodili nasilje demonstrantov, ki so v četrtek razbili glavo fotoreporterju in poškodovali še tri novinarje. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Paul Lendvai: Orbán: Novi evropski avtokrat

    V knjigi predstavi historiat sodobne madžarske politike, osebno biografijo aktualnega predsednika vlade, predvsem pa formiranje vlad po letu 1990, razloge vzponov in padcev posameznih strank, preobrate v politikah, vlogo in lastništvo medijev. Nazorno oriše polom Fidesza leta 1994 in potem razloge za njegovo presenetljivo zmago 1998, vnovičen poraz 2002 in veličastne zmage od 2010, seveda pod taktirko Viktorja Orbána, velemojstra politike in borca, ki uživa v spopadih. Na ravni dejstev in medijskih slik – izvrstno. A ker je Lendvai zvest naslovu, ga mora v tekstu samo potrditi, to pa stori s terminologijo. Ko opisuje svojega junaka, ga opredeli z nenasitno slo po oblasti in denarju. Njegovega starega tekmeca Gyurcsanya opiše drugače: mož, ki je že v prvih nekaj letih na nepojasnjen način prišel od desetih tisočakov do desetih milijonov evrov bogastva, je zanj levičarski milijarder. In Orbán je edini politik v novejši zgodovini, ki ga žene sla po oblasti!? Je avtokrat, ki si podredi vse, a ko se ob uvedbi internetnega davka na ulicah zbere na tisoče mladih, v treh dneh umakne sporni zakon!? Si lastniško podredi večino medijev, vendar hkrati prosto izhajajo liberalni, ki objavijo naslovnico z njim, ki da krade, drugi Madžari pa delajo!? Ko izjavi, da bi rad v politiki ostal še 30 let, to Lendvai uporabi kot dokaz, da je avtoritarec!? A v zadnjem poglavju vseeno upošteva ta protislovja in zaključi, da pod njim lahko ljudje glasno demonstrirajo, ne da bi jih policija napadla ali aretirala, da kritiki vanj prosto merijo z najostrejšimi puščicami, skratka, madžarski volivci so ti, ki odločajo, do kdaj jim bo vladal. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Žongliranje z avtokrati

    Ameriške predsedniške volitve so prinesle vsaj dve presenečenji. Prvo je obča tema, saj tesen in še nekaj dni nejasen rezultat prinaša suspenz, kdo bo novi predsednik. Drugo je bagatelne narave, a v sebi še bolj pomenljivo. Predvolilne ankete so namreč napovedale občutno zmago Joeja Bidna nad Donaldom Trumpom, najvišjo predsedniško po Billu Clintonu leta 1996. Toda namesto največje zmage zadnjega četrt stoletja zdaj sledimo enemu najtesnejših izidov. Reč ni več naključje, tudi pred štirimi leti smo pred volitvami prebirali, da javno mnenje odločno podpira Hillary Clinton in ne Donalda Trumpa. Ankete očitno ne držijo: so bodisi oblika manipulacije, strokovna nesposobnost natančno predvideti rezultat, ali pa se preprosto volitev na da več z gotovostjo napovedati. Ankete priljubljenosti politikov spadajo v fake news, ki jih bo razumni državljan sicer vzel v obzir, ne bo jim pa dal resne teže. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Ben Shapiro: Na pravi strani zgodovine

    Zaslovel je s kolumnami in teve polemikami, v katerih je branil tradicionalne vrednote in nasprotoval LGBT, feministkam in levičarjem. Njegova teza o razkolu ljudstva v ZDA je nazorna: raziskava po zadnjih volitvah je ugotovila, da je 47 odstotkov volivcev Clintonove izjavilo, da nimajo niti enega bližnjega prijatelja, ki je volil Trumpa, in podobno pri volivcih slednjega. Ko so celo osebni odnosi tako radikalno spolitizirani, je to znak za alarm pred popolno shizmo. Toda Shapiro se ne posveti proučevanju mentalitete, ki ne dopušča več sobivanja z antagonisti, ampak tekst zapelje v zgodovino filozofije, toda piše jo dogmatsko. Pisec, ki posamezne velikane misli predstavi kdaj celo le v polstranskem pasusu, kompleksnost idej zamenja z banalnim vademekumom. Predvsem pa piše retorično, kot da bi govoril kot advokat, ki enosmerno gradi obrambo; tako mu uspe napraviti izpeljavo tipa: ko se Voltairovim idejam svobode pridruži Rousseaujeva strastnost, dobimo giljotino francoske revolucije. Za teve debato sicer pitoreskno, a brez intelektualne vrednosti. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Časnik pred Bogom

    Ko je češki milijarder Peter Kellner postal novi lastnik POP TV in Kanala A, se je zaskrbljeno odzvalo nekaj mednarodnih medijskih organizacij. In pritegnilo jim je tudi Društvo slovenskih novinarjev (DNS). Vsi skupaj pričakujejo od Čeha zavezo, da bodo mediji tudi pod njegovim okriljem delovali neodvisno. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Jure Apih; Predigra: še preden smo izgubili spomin

    Konec sedemdesetih let je bil to tednik, ki mu je uspevalo troje: razbijal je politične tabuje svojega časa, spremenil je govorico novinarstva in iz časopisa je napravil priljubljeni objekt branja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Pogreb kot ljubeznivost

    V času, ko gomazi mnenj o vsem, dajmo prednost številkam. Najbolj brutalnim, kot je smrt. V zadnjih dveh tednih (med 14. in 21. oktobrom) je po tabelah univerze John Hopkins za covidom v Sloveniji umrlo 41, na Hrvaškem 84, na Finskem 9, v Grčiji 112, na Madžarskem 382, v Italiji 802, v Franciji 1.545, v Belgiji 397, na Nizozemskem 359, na Švedskem 37, na Poljskem 1.059, na Češkem 925, na Norveškem 4 in v Irski 60 ljudi. Če izračunamo število umrlih na milijon prebivalcev, dobimo lestvico mortalitete: Češka 92, Madžarska 38, Belgija 36, Poljska 27, Francija 23, Nizozemska 22, Hrvaška 21, Slovenija 20, Italija 13, Irska 12, Grčija 11, Švedska 5, Finska 2 in Norveška 1 umrlega. Več

  • Bernard Nežmah

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Pravi obraz Janeza Stanovnika

    Kako je med vojno iz skupine krščanski socialist mimo vednosti Edvarda Kocbeka prestopil v komunistično partijo, kako je dolgoletno politično kariero vršil kot zvesti aparatčik partijske nomenklature, kako je med letoma 1988 in 1990 nasprotoval slovenski osamosvojitvi in kako je na zadnji seji starega predsedstva o politični policiji SDV, torej o zloglasni UDBI, sprejel sklep, da je delovala neodvisno in ustavno!???? Izbrani arhivski in časopisni citati njegove teze prepričljivo podpirajo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Psevdobesedni krog

    Koalicija ustavnega loka (KUL) je poleg covida osrednja tema zadnjega tedna. Tokrat se je zgodilo prvič, da je poskus konstruktivne nezaupnice premierju dobil ime. Leta 1992 so poslanci pokušali zamenjati tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Pravila so bila enaka kot danes: v skupščini mora kandidat za novega ministrskega predsednika dobiti večino glasov vseh poslancev. Na glasovanju o konstruktivni nezaupnici so se zvrstili Igor Bavčar, Marko Voljč in Janez Drnovšek. Prva dva nista uspela, slednji pa je potem naslednjih deset let načeloval slovenski vladi. Toda vsa trojica je nastopila le s svojim imenom, same procedure so potekale na hitro. Po predhodnem iskanju podpore med parlamentarci je sledilo glasovanje. Tokratna zgodba z Jožetom P. Damijanom je drugačna. Na prvi pogled nič ne kaže, da bi lahko imela kaj uspeha. Marjan Šarec, voditelj največje od štirih strank, ki so ga lansirale, je potencialno premiersko ime pospremil z besedami, da mu nihče ni nasprotoval. Najmočnejša antireklama. Moč pretendenta ni v tem, da bi ga odločno podpirali, ampak v tem, da nimajo nič proti njemu!???? Sočasno je na kongresu SD zmagala Tanja Fajon, ki je napovedala, da bo, če postane premierka, Slovenijo popeljala med 10 najbolj razvitih držav sveta. Nerodno, da se sanjskemu uspehu odreče s podporo kandidatu Damijanu. No, tudi on sam ne deli zmagovite energije. Zadnjo kolumno v Dnevniku je naslovil jamraško - Zakaj mi je bilo tega treba. Za bitko se je torej pripravljen žrtvovati. Še bolj nenavadna je njegova napoved, da če se bo pojavil drugi kandidat, se lahko tudi umakne. Več

  • Bernard Nežmah

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Zgodbe iz konzerve: Ur. Iva Kosmos, Tanja Petrović, Martin Pogačar

    Dobesedno, danes so ribje tovarne na celini, naj si bo v Pivki ali pa v Nišu. In v njih bolj ali manj tudi ni svežih rib iz bližnjega morja, ampak zmrznjene iz Atlantika. Knjiga sicer meri v druge smeri, v emancipacijo žensk, ki so v prejšnjem stoletju začele dobivati službe; še prej so delo opravljali moški, tovarn je bilo že pred 150 leti za ducat. Potem v kolektivni spomin različnih generacij »celincev«, katerim so ribje konzerve strojile življenje. Otroci ločenih očetov se spominjajo obiskov pri njih ob prigrizku iz konzerve, drugi potovanj z nahrbtnikom, napolnjenim z »ribcami«, tretji sličnih gorskih pohodov, četrti ikonografije konzerv. Knjiga kajpak postreže s kratko zgodovino predelovanja rib, z razmahom tovarn pod komunizmom in hkrati že z njihovim propadanjem zaradi smradu, ki je šel v nos turizmu. Beleži tudi čas sindikalnih plesov in veselic, udarniškega dela, gradi na pogovorih z nekdanjimi delavkami, ne pozabi na besedna označevanja deklet – sardelinke in papaline – in tradicijo mačističnega namigovanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Neopazne, a često zmagovite prevare

    Evropski parlament je izglasoval resolucijo o zaščiti demokracije in pravne države. Potezo pojasnjujejo s tem, da države, ki bodo kršile evropsko postavo, v prihodnje ne bodo dobile sredstev iz evropske blagajne. Jasno in smiselno. Toda mediji že hkrati prinašajo napoved, da bodo s tem ukrepom omejili oblast aktualnim vladam na Poljskem in na Madžarskem. A ta visokodoneča resolucija je v sebi nebulozna. Kdo in po kakšnih kriterijih bo odločal, kaj so kršitve in kaj bodo sankcije? Ko Slovenija ni implementirala evropske uredbe o omejevanju hrupa, bo za to kršitev denimo kaznovana z zamrznitvijo polmilijardne pomoči, Poljska pa zaradi reforme imenovanja sodnikov z dvema milijardama? Povezati sankcije z vsebinami in to po vseh državah Evrope, je utopični projekt. Zato aktualna resolucija deluje le kot ideološko-politična manifestacija, ki služi kot naboj politikom, ki se afirmirajo z izrekanjem obsodb vzhodnim avtoritarcem. Kar je sicer skregano z realnostjo, ko z istim pojmom avtokrata opisujejo Orbána in Lukašenka. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berge: Breze

    Ljubitelj breze se bo na koncu samo čudil naslovu knjige, ki jo je avtor napisal v času karantene. Slaba dva meseca je v hiški na Gorenjskem bival večinoma sam, po več dni spregovoril le stavek pri nakupu nujnega živeža. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Zeleni krov in lepa smrt

    Nekdanji nacionalni guverner Boštjan Jazbec je eden dveh kandidatov za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Vsega šest članov ima ta odbor in tako visokega položaja v odločujočih institucijah slovenski državljani še niso imeli. TV SLO je kajpak v osrednjem ponedeljkovem dnevniku opazno pospremila vstop v predfinalno odločanje. Da bi ne bila enostranska, je na kandidaturo pogledala celovito. Prvi del je namenila predstavitvi funkcije, resda s poudarkom na višini plače in bonitetah, praktično nič pa o naravi dela v banki, v drugem le za tretjino krajšem delu pa je izpostavila, da zoper ex-guvernerja teče predkazenski postopek in da mu morebitna nova funkcija prinaša še močnejšo imuniteto, kot jo je imel pred tem. Zoper policijsko preiskavo na Banki Slovenije v času Jazbečevega mandata zdaj poteka pravni postopek EU zoper Slovenijo, tako da zna biti celotna policijska akcija klavrno pokopana. In to je znano že mesece. Realno torej kaže, da je verjetnost tožilskega preganjanja minimalna. Toda nacionalka ga je izpostavila malodane kot kriminalca, ki se poskuša s kandidaturo za evropski bančni vrh rešiti pred roko pravice. Več

  • Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Erich Fromm: Beg pred svobodo

    Odgovor je šokanten: ko se je moderni človek dokopal do svobode, se je v njej počutil tako osamljenega in obupanega, da se ji je odpovedal in se kot avtomat predal skupnosti in novi vrhovni avtoriteti. Še bolj nadaljevanje, da se to lahko zgodi v katerikoli družbi, tudi v antifašistični. Njegove interpretacije sicer niso preživele, a s svojimi koncepti je vseeno zadel bit potrošniške družbe. Človek misli, čuti in hoče, kar meni, da bi moral misliti, čutiti in hoteti glede na večinsko mnenje. Preprosto: vse poteze so prilagajanje, iz njega skorajda ne pridejo več prvinski vzgibi. Pristnemu razmišljanju zoperstavlja psevdorazmišljanje: pri prvem sam spremenljivke poveže v sklepanje, pri drugem povzema poglede avtoritet, ki jih potem predstavlja kot svoje. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Vaje iz bontona, a brez vode

    Ideja parlamentarne demokracije je enostavna: običajno na štiri leta volivci izberejo najbolj priljubljene politične stranke, ki potem na osnovi večine v skupščini formirajo vlado. Ta nato vlada do naslednjih rednih volitev, vmes pa opozicija s svojimi posegi ocenjuje, podpira in predvsem kritizira njene ukrepe. Sem ter tja se dogodijo predčasne volitve, kdaj pade koalicija in se tekom mandata oblikuje drugačna vladajoča koalicija. V zadnjega pol leta pa na Slovenskem poteka en sam proces - odstaviti Janševo vlado! Imamo torej princip permanentnega rušenja, ki poteka na skupščinskih zasedanjih, v večjem delu osrednjih medijev in na petkovih protestih. Seveda je tudi to oblika demokracije, pa vendar … Več

  • Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Petra Pogorevc: Rac

    Spomini igralca Radka Poliča - Raca, ki je zaznamoval pol stoletja gledališča in filma. A slog kratkih stavkov in linearnih pripovedi ne omogoča, da bi zgodba stekla. Kratke kapsule so učinkovite pri esejistični perspektivi, ki jo nadgradi pripovedovalčeva refleksija, pri spontanem izpovedovanju pa ne ustvarijo ne tempa ne napetosti. Še zlasti, ker knjiga predolgo vztraja pri nizanju številnih otroških drobnih paglavstev. Bralni vtis je, da je bil Rac v projektu utrujen, da ni hotel blesteti s pripovedovanjem intrigantnih zgodb, ki jih je kdaj skrajšal prav po faktografsko. Ali pa, da je bil nad zvezami, ženami in damami tako razočaran, da se mu večinoma ni zdelo vredno podrobno popisati, kako so vznikale in kateri čari so ga namamili. No, na te, ki bi iskali pikanterije, ne pozabi in jim jih vseeno nekaj ponudi. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Pogled na vzhod

    Po volitvah v Belorusiji je Evropska unija ostra, kot ni bila še nikoli. Toda ali je tokrat večni predsednik Aleksander Lukašenko ravnal kako drugače kot v preteklosti? Njegovo zadnjo zmago ocenjujejo kot posledico volilne goljufije. Protikandidatka v eksilu Svetlana Tihanovska se razglaša za zmagovalko, na ulicah Minska pa vrvijo množice demonstrantov, ki jih vladajoči režim neusmiljeno pretepa in zapira. Zakaj tokrat tak odpor proti voditelju, pod katerim sploh ni parlamentarne demokracije, saj na deputatskih volitvah stranke sploh ne smejo nastopati? Več

  • Bernard Nežmah

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Esenko, Marjetka Hrovatin in Tevž Tavčar: Vodni vrt

    Običajno bližnja mlaka velja za nezdravo močvaro ali mlakužo, ki jo je treba čim prej osušiti in zasuti. Dominantni avtor Esenko jo prikaže nasprotno – kot vrtno televizijo, ki vam predvaja program National Geographic. Če jo ustvarite sami, boste najprej poiskali vodne rastline, jasno lokvanj, a tudi vodno zlatico in najmanj plavajočo praprot, obenem pa še obrežne, kot so perunike, trst, hmelj, rogoz ... Za rastline torej poskrbi človek, živali pridejo same: v vodo – žabe, kačji pastirji, urhi, žive niti, vodni ščipalci, kozaki, pupki, na priložnostno kopanje – jež, po požirek – kune, ptice, čebele in čmrlji, na lov – čaplja, smokulja in netopir. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Teden dihanja?

    Z odstopom predsednice Aleksandre Pivec se je končal drugi del sage o razkolu v Desusu. Zdaj je ta vsaj na vrhu jasno viden: na eni strani novi čelnik Tomaž Gantar in skupina poslancev, na drugi odstopljena ministrica. Toda nacionalna televizija je že na začetku pomladi v svojih oddajah prinašala vesti z naslovom – razkol v Desusu, le da je takratna vsebina poantirala nezadovoljstvo lokalnih odborov stranke s politiko sodelovanja stranke v Janševi vladi. Zgodil se je torej že drugi razkol, tokrat zaradi razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s pomladnim. Zanimivo – kot da je bil razkol, kakršenkoli že, načrtovan? Več