Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Timothy Snyder: Naša bolehnost: lekcije o svobodi in solidarnosti 

    Moč njegovega pisanja izvira iz odpovedi iskanja zvez, saj je zdravljenje izkusil na koži ameriškega slehernika. Ob bolnem anonimusu se je v polovici dneva na urgentnem oddelku ustavil en sam zdravnik za tri minute. Zdravili so ga površno, napačno in ignorantsko; med operacijo so zdravnikom trikrat zvonili mobiji. A njegov bes se ni ustavil ob lastni usodi, na podlagi izkušenj iz evropskih bolnišnic je izdelal sliko ameriškega zdravstvenega sistema: premalo zdravnikov, namesto njih pa ustrežljivi prostovoljci v bejzbolskih čepicah. Posledica komercializacije, kjer dominirajo drage operacije in tablete proti bolečinam, je skrajšanje življenjske dobe; ta je krajša kot v večini evropskih držav, a tudi krajša kot v Čilu, Libanonu in še marsikje. Čeravno so nekoč Američani veliko več delali fizično, zdaj bolj trpijo zaradi telesnih bolečin. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Pamflet  Za naročnike

    Ehm in huligan

    Na protestih in po takih in drugačnih medijih često odmeva stavek, da šole niso generator širjenja koronavirusa. Seveda postavljen kot pribit, kot božja zapoved. No, glede na dejstvo, da so bile šole mesece dolgo zaprte, je to nedvomno držalo. Kaj pa, ko šole delujejo? Po koncu poletja so že po tretjem šolskem dnevu mediji poročali o številnih razredih v karanteni. Na prvi pomladni dan je bilo v sežanski osnovni šoli skoraj polovico oddelkov zaprtih, malo zatem na Prežihovem Vorancu v Ljubljani celotni razredni pouk. Šole pač niso sveti prostor, kamor virusi ne zaidejo. Toda skupine, ki trdijo, da šole niso generator, z dejstvi nimajo težav. Ne daleč nazaj je veljalo, da se je Donald Trump skliceval na svoja, alternativna dejstva, danes v svetu brez predsedniškega Trumpa to počno sleherniki. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jordan B. Peterson: Onkraj reda: še 12 pravil za življenje

    Še pred nekaj desetletji so prevodi pomembnih del prihajali celo s stoletno zamudo, zdaj založbe predstavljajo svetovne novitete že po slabem letu. Peterson je deležen milijonskega zanimanja, saj predstavlja konservativne in krščanske ideje kot intelektualno privlačna miselna orodja, s katerimi si pojasnjujemo in osmišljamo življenje in svet okoli sebe. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Pamflet  Za naročnike

    Meritve svobode in polucije

    Vladajoči koaliciji na glasovanju v državnem zboru ni uspelo odstaviti predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Mediji so dogodek pospremili s pristavki tipa, da je čas za izredne volitve in da je Janševa vlada de facto manjšinska. Noben pa zadeve ni začinil s poanto, da potencialne skrbi zaradi avtoritarizma in strahovlade več ni. Oblast, ki v parlamentu nima absolutne večine, da bi postavila primusa zakonodajne veje, pač niti po teoriji ne more biti avtokratska. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Mateja Ratej (ur.): Osebnosti slovenskega novinarstva

    Po naslovu bi pričakovali obsežen leksikon z več kot sto gesli; težko si je zamisliti, da bi med osebnosti slovenskega slikarstva prišteli le dober ducat umetnikov. Toda tudi ožji izbor ima prednosti, kot je denimo bolj poglobljena predstavitev življenja in dela posameznikov. Najmočnejša plat knjige je bogata predstavitev novinark in publicistk od revije Slovenka pa do Naše žene, najbolj bizaren pa kriterij izbiranja, ki zajema le med umrlimi. Med junaki pa ni najti imen, kot so D. Slivnik (ustanovitelj Maga in Jutranjika), M. Sattler (ki je ND pripeljal prek 200 tisoč izvodov), V. Vodnik, ustanovitelj prvega slovenskega časopisa, J. Bleiweis, oče legendarnih Novic, in J. Jurčič, urednik Slovenskega naroda, ki je prakticiral svobodo tiska z največjim številom zaplemb. Knjiga preprosto izpusti akterje prvega stoletja osebnosti. Kako pa prikaže pol stoletja partijske diktature? Lahko še sprejmemo, da o teh, ki so jih zaprli in potem izločili iz časopisja, ne bo pisala, saj nimajo večjega opusa (D. Jančar, V. Blažič). Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Skozi lupo bizarnosti

    Zoper novelo zakona o vodah so enoglasno nastopile opozicijske stranke, okoljske organizacije in osrednji mediji. Rezultat ni izostal, saj je vlada umaknila del, po katerem bi bilo na vodovarstvenem območju pod strogimi pogoji izjemoma mogoče graditi objekte in naprave za proizvodnjo, v kateri so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tokratna enotnost v državi je izjemna, vodni viri so nedotakljiva nacionalna dragocenost, nobena tvegana gradnja nad njimi ni dovoljena. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Dante Alighieri Božanska komedija

    Ko jo je avtor leta 1313 spisal, seveda ni mislil na bralca 21. stoletja. Vstop v delo je zato peklenski, saj Dante v njem nabira like, fraze in zgodbe, ki so sodobnemu sleherniku v velikem delu neznani; brez prevajalčevih konciznih opomb bi bil dobesedno izgubljen. Sploh v monumentalnosti, ki bi jo sociolog Escarpit premeril s tremi dnevi branja. Mnoštvo Dorejevih ilustracij pot resda osvetli, a so daleč od stripa, ki ga vlečejo podobe. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Jezik, voda in beton

    Časnika Dnevnik in Večer sta v ponedeljek objavila anketni lestvici Ninamedie o priljubljenosti politikov in strank. Na prvem mestu je že drugi mesec zapored evroposlanka Ljudmila Novak, ki jo zato nekateri razglašajo za favoritko na predsedniških volitvah. Če imamo običajno faktične težave, kako oceniti verodostojnost takšnih anket, je tokrat enostavno. Ker je na isti dan tudi Delo objavilo svoj barometer popularnosti Mediane, lahko primerjamo izide. Katero mesto je torej osvojila v konkurenčnem anketiranju? Katastrofa, sploh ni uvrščena med 20 najbolj priljubljenih. Tu velja za prvi obraz popularnosti minister Janez Poklukar. A če preverimo njegovo popularnost v rezultatih Ninamedie, se zgodba ponovi – med 22 naj obrazi ga ni najti. Agenciji očitno ne merita utripa popularnosti v isti državi. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Maver: Za prgišče politike

    Avtor, ki je profesor na mariborski Filozofski fakulteti in politični komentator, namreč razstavlja koncepte, ki se zdijo enosmiselni. Ob nazivu cesar oziroma car si predstavljamo voditelja imperija, toda cesarski naslov sta si nadela tudi Bocassa, ki je vladal Centralnoafriški državi z nekaj milijoni prebivalcev, in italijanski kralj Viktor Emanuel III., ko so fašistične čete osvojile Etiopijo. Še večja razlika je pri kraljih, ki so imeli kdaj absolutno oblast; v današnji Veliki Britaniji jim je ostala le protokolarna, medtem ko ima belgijski monarh pravico do veta. A ko jo je leta 1990 kralj Balduin vzel zares in ni hotel podpisati zakona o pravici do splava, je parlament razglasil, da ni sposoben za opravljanje svoje funkcije in ga odstavil, vendar pa mu je takoj po sprejetju zakona znova vrnil kraljevi položaj. Pojem predsednik se zdi splošen; kjer imajo parlament, je sekundaren glede na vlado, toda ameriški, francoski in zlasti ruski lahko izda dekret, ki anulira zakone. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Neopažena voda

    Zadnjo dekado so mediji napovedovali usodno razpravo o svobodi medijev v Sloveniji v evropskem parlamentu. Potem se je zgodila. Kratka, posamezni razpravljavci so imeli po kakšno minuto, celo manj kot svetniki na sejah v ljubljanskem mestnem svetu. Čas, v katerem ne moreš nič argumentirati, podaš lahko kvečjemu nekaj etiket. In kaj smo izvedeli? To, kar kritiki in zagovorniki vlade sporočajo po slovenskih medijih, so še v krajši formi ponovili v Strasbourgu. Še najbolj bizarno je o dogodku poročala POP TV, ki je evroposlanko SDS Romano Tomc oštela, ker je profesorja s FDV obtožila, da je v svojem evropskem nastopu lagal. In seveda nič o tem, da se je omenjeni pred dnevi opravičil za napako, ker je pomotoma trdil, da so direktorja nacionalke odstavili predčasno. Kaj tviti, veliki mediji so mojstri manipulacije, prinesejo eno dejstvo, izpustijo pa drugo, in učinek je, da je ta, ki opozori na napačna dejstva, prikazan kot obrekovalec. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Mateja Ratej: Svastika na pokopališkem zidu

    Avtorica je našla prikladno metodo, kako preiskati ta fenomen. Ne v spominih pričevalcev na starše ne v literaturi, ampak v sodnih spisih, ki so obravnavali obtožene zaradi hitlerjanske propagande in pozivov k nemški aneksiji. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Pamflet

    Zakon pomote

    Mihail Gorbačov, oče perestrojke, Nobelov nagrajenec in zadnji voditelj Sovjetske zveze je slavil 90. rojstni dan. Najpopularnejši ruski voditelj za zahodne medije in politike je v domovini samo spomin. Precej skromen. Leta 1996 je edinkrat kandidiral na splošnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijim Zjuganovom. Kako se je tedaj odrezal Mihail? V 140-milijonski državi je zbral manj kot 400 tisoč podpornikov, kar je zneslo pol odstotka, in zasedel sedmo mesto. Popolni debakel. No, še v letih, ko je vodil demokratizacijo partijske države, je sledil politiki: demokracija – to sem jaz. Ko mu je l. 1987 tedanji partijski sekretar CK KP Moskve Jelcin na kongresu očital prepočasnost reform in protežiranje trde linije komunistov, ga je hitro odstavil. In to na Stalinov način. Ko se je uporni Boris zdravil v bolnici, ga je dal Mihail iz bolniške postelje pripeljati na partijsko sejo, kjer so množično udarili po njem in ga odstavili. No, na prvih svobodnih volitvah se je Boris vrnil zmagovito kot predsednik Rusije, Mihail pa ni nikoli odstopil z mesta prvega moža Sovjetske zveze. Decembra 1991 so ruski, beloruski in ukrajinski predsednik sprejeli dekret, po katerem so razpustili vsesovjetsko državo, in Mihail je naenkrat ostal predsednik brez države. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Lewis Dartnell: Izvori

    Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Pamflet

    Stvar sama skozi medije

    Evropska poslanka Sophie In ’t Veld, ki vodi skupino za spremljanje spoštovanja demokracije, je v Bruselj povabila premierja Janeza Janšo, ministra za kulturo Vaska Simonitija, direktorja urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanijo, generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca ter varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Ilinko Todorovski. Razlog bo skupna razprava o medijih in njihovi ogroženosti v Sloveniji, ki bo predvidoma marca. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov

    Skozi 15 poglavij teče stopnjevanje, ki ga podlaga z osupljivimi statističnimi podatki. Otroci v ZDA, stari od šest do 12 let, so pred zaslonskimi mediji po šest ur na dan, po svetu jih štiri milijarde ljudi uporabljajo po več kot pet ur na dan. Od tod porast debelosti, za 33 odstotkov upočasnjena hoja, kratkovidnost, motnje mišljenja in spanja, koronarne bolezni, depresija, zasvojenost, intelektualna zanemarjenost, odtujenost od narave in soljudi, upad empatije … Jasno, če dnevu poleg spanja, prehranjevanja, šole ali službe odbiješ še šest ur, časa preprosto zmanjka. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Pamflet

    Kurjenje strahu

    Brez anket bi hitro našli nacionalni konsenz, da nobena izmed parlamentarnih strank ne bi za želeno formo vladavine postavila avtoritarne demokracije. Ko je kandidat za premiera Karl Erjavec postavil v parlamentu dilemo: ali Janša in avtoritarizem ali Kul in ustavna demokracija, je dobil vsega 40 glasov. Poslanska večina njegove ocene stanja v državi ni podprla. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Nove definicije ljubezni

    Sam naslov sicer preveč potegne nase, saj delo ne predstavlja trendov novih oblik ljubezni in še manj zgodb o splošnih odnosih med protagonistoma, ki bi jih po novem šteli za amoreskne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Na besedah postavljeni svetovi

    Italijanski filozof Umberto Galimberti se je na pojem socialna distanca odzval: medosebne razdalje ne bi smeli imenovati socialna, ampak virusna. Če začnemo mešati pojme in izraze bo katastrofa. Fizično smo oddaljeni zaradi virusa, ne socialnosti. Uporaba pojma socialna distanca ljudi zapre v mehurčke, ne da bi se družili med seboj, ko pa bi govorili o virusni razdalji, bi pač druženje na prostem gojili na razdalji dveh korakov več kot običajno. Posledica je po njem razstikanje med ljudmi, ker se izogibajo kakršnemukoli fizičnemu srečavanju. Eno se je namreč srečati z osebo telesno, z obrazom pred očmi, nekaj povsem drugega pa govoriti s podobo iste osebe. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Antonio Iturbe: Knjižničarka iz Auschwitza

    Spoznanje, ki šokira – najhujši kraj milijonskih smrti je premogel biblioteko. To sem prvič zasledil v knjigi Alberta Manguela Knjižnica ponoči (2011), zato sem pred leti, ko sem na letališču v Varšavi zagledal naslov Iturbejeve knjige, še isti hip postal njen bralec. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Število poslancev in insektov

    Konstruktivna nezaupnica je po svetu tako rekoč hipni akt. Ob vladni krizi običajno v nekaj tednih zberejo parlamentarno podporo in na hitro postavijo novo vladajočo koalicijo. Slovenski KUL se bo zapisal v zgodovino kot eden najdaljših projektov, ki že štiri mesece napoveduje usodno glasovanje. Še več, za uspeh potrebuje 46 glasov, pred tedni jih je predložil 42, sedaj jih napoveduje le še 10. Z logiko - manj ko je vloženih glasov, večja je možnost zmage! A projekta ne demantirajo le številke, v zagati se je znašel celo precej dosledni vodja Levice Luka Mesec. Potem ko je v intervjuju na nacionalki decidirano postavil, da zanj ni sprejemljivo, da bi KUL za nezaupnico vložil le 10 glasov, ampak jih pričakuje 43, od tega vsaj 3 Desusove, se je že dan kasneje strinjal s predlogom udarne deseterice. Projekt prevzema oblasti se spreminja v teve novelo, kjer akterji iz epizode v epizodo preobračajo svoje vloge. Vodja LMŠ Marjan Šarec že udari po zavezniškem kandidatu Karlu Erjavcu, rekoč, da ga v normalnih razmerah ne bi podprl, voditeljica SD Tanja Fajon javno pozove k premisleku o odstopu od nezaupnice vladi, teden kasneje pa sta spet oporna stebra glasovanja o mandatarju Erjavcu. Ta je porabil tedne, da bi prepričal svoje poslance, da ga podprejo, zdaj pa vodja poslanske skupine Desus spregovori pitijsko: Ne vidimo se v ekstremni opoziciji, Janša pa je prijeten sogovornik. Pomenljivo, za svojega predsednika Erjavca ni nikoli rekel, da je prijeten sogovornik. No, sporočilo sploh ne govori o Desusovem sodelovanju v zmagoviti koaliciji KUL, ker predpostavlja, da za njih to ni opcija. Izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici, če bo do njega res prišlo, bo podobno partiji pokra. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Shane O’Mara: Hvalnica hoji

    Ker je Shane O’Mara nevroznanstvenik, bo poudarjal povezavo hoje z delovanjem možganov in telesa nasploh. Učinkuje namreč bolje od antidepresivov, redna vadba poveča pretok krvi skozi možgane in omogoča poselitev novih možganskih celic, sprošča smVEGF in s tem rast novih krvnih žil v možganih, upočasnjuje staranje, krepi sposobnost ustvarjalnega razmišljanja etc. Kot raziskovalec potegne primere iz amazonske džungle ljudstva Tsimori, pri pripadnikih katerega so izmerili, da imajo žile petkrat manj poapnele kot zahodnjaki. Skratka – namesto k zdravniku in v lekarno nas napoti na zdravilno pohajkovanje. Kajpak s pedometrom v žepu, ki človeka motivira, da to gibanje privzame kot navado. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Na bojnih poljih

    Posvečeni ring spopadov je kajpak parlament. Poslanska vprašanja premieru so ritual, ki ločuje demokracije od diktatur. V starem režimu je bilo nezamisljivo, da bi parlamentarec zastavil vprašanje predsedniku Titu: zakaj ste poslali čestitke Gustavu Husaku, ko pa ste pol leta pred tem obsodili sovjetsko vojaško invazijo na Češkoslovaško? (Sovjeti so nato odstavili reformističnega voditelja Aleksandra Dubčka in ga zamenjali s prosovjetskim Husakom.) Maršal Tito je bil namreč ta, ki je govoril in spraševal, njemu kot božanstvu se ni postavljalo vprašanj. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Balthasar Hacquet: Oryctographia Carniolica 

    Profesor Hacquet (1735–1815) je bil francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, ki je 20 let preživel po slovenskih deželah in se naučil tudi slovenskega jezika. Čeravno je prevedena knjiga v prvi vrsti bralna slast za geologe, pa prinaša tudi pretanjen vpogled v idejno in materialno zgodovino 18. stoletja. To je bila doba, ko še ni bilo enotnih pojmov; avtor se pritožuje, da vsak naravoslovec posamezno rastlino poimenuje po svoje. Dolžine Bohinjske doline ni izmeril v dolžinskih enotah, ampak v času – tri in pol ure. Ko je strmel v slapove Julijskih Alp, si je želel, da bi imel ob sebi pesnika, da jih opiše.  Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Nega mračnjakov

    Ljubljanski župan je sredi najtrše zime in v času epidemije s prepovedjo množičnega druženja poslal varnostnike in angažiral močne policijske enote, ki so asistirale pri začetku rušenja tovarne Rog. Zoran Janković, mojster prebrisanosti, je kot direktor Mercatorja v trenutku, ko je Spar najavil gradnjo velikega centra Aleje v Šiški, kupil sosednji travnik in potem kot neposredni sosed dolga leta vlagal tožbe zoper gradbena dovoljenja in tako za desetletje onemogočil trgovskega tekmeca. A če opustimo osebni slog vladanja, kaj je argument uničenja projekta Rog? Župan pravi, da bo v novem Rogu dobilo prostor 500 umetnikov, lični projekt pa bo stal 27 milijonov. Lepo, toda toliko artistov je v stari tovarni delovalo že zdaj in se ni pritoževalo nad delovnimi prostori, ki so jih sicer sami obnavljali in opremljali. Zakaj plačati več kot dva ducata milijonov za nove prostore kulture, ko pa reč v popolnosti deluje že sedaj? Kultura kot polje domiselnosti in iznajdljivosti je namreč tu zbirala množico akterjev, ki je udejanjala svojo energijo v druženju in ustvarjanju. Na pogled resda niso podobni obiskovalcem gala prireditev v operah in teatrih niti pripadnikom alternativne jet-set kulture. Nekateri jih opisujejo kot levičarske anarhiste, nekateri drugi jih imajo za mračnjake, ki ne spoštujejo reda in si prisvajajo mestno lastnino. Več