Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Boštjan M. Zupančič: O Evropskem sodišču za človekove pravice 

    Avtor predstavlja in pojasnjuje, toda še v večji meri beleži kritične poglede, ki jih strni v pojem – nazadovanje Sodišča. Sodb ne pišejo sodniki, pripravljajo jih pravniki, člani sekretariata, ki se zanašajo na copy-paste obrazložitve, vendar te često nimajo nič skupnega z vsebino predmetne zadeve. Ker je insajder, pozna tehnologijo dela, ki čedalje manj poteka po analognem načinu sklepanja, saj dominira silogistično. Reč je posebej krucialna pri vprašanju nepristranskosti odločanja, ki pa zadeva katerokoli sodno instanco. Tu je prvi pogoj, da odločevalec ostaja ne-odločen, kolikor časa je to mogoče. Preprosto: ostati mora dovzeten za informacije, ki prihajajo z obeh strani, kar predpostavlja, da mora slediti vsaj dvema hipotezama, saj soobstajata domnevi krivde in nedolžnosti. Princip, ki sicer velja tudi za nepristransko preiskovalno novinarstvo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Pamflet  Za naročnike

    Dediščina Titove vladavine

    Ko se koledar premakne na 25. maj, se generacije, ki smo se šolale in bivale v času partijskega režima, avtomatično spomnimo, kako se je slavilo rojstni dan maršala Tita. Če danes pogledate v enciklopedije, so te enotne: kot dan njegovega rojstva beležijo 7. maj. Zgodovinski razlog goljufije z datumi se zdi na dlani. Prvič se je v Jugoslaviji slavilo 25. maj leta 1945, vsega dva tedna po osvoboditvi izpod nacistične okupacije. Ko bi sledili rojstnim knjigam, bi morali počakati celo leto – tja do 7. maja 1946. A potem divinizacija Tita ne bi dosegla takšnega razmaha. Torej premestitev s 7 na 25 ni bila naključna, saj je bila v funkciji vzpostavljanja novega božanstva. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Robert Lustig: Oprani možgani

    Ameriški profesor endokrinologije, tudi avtor »Mastne laži« o pogubnosti sladkorja (UMco, 2013), se sprašuje, zakaj je toliko ljudi nesrečnih. Najprej razlikuje med konceptoma užitka in sreče oziroma zadovoljstva – slednja sta povezana s človekovo aktivnostjo, prvi pa je dandanes povezan predvsem z industrijo užitkov. Ta povzroča paradoks: dopaminskemu navalu sledi zmanjšanje delovanja dopaminskih receptorjev, zatorej je treba še več odmerkov vzburjenja, kronična stimulacija nevronov pa pripelje do odmrtja možganskih celic. In na voljo imamo droge, Facebook, e-pošto, videoigrice, sploh tehnologijo, industrijsko prehrano, viagro, prozac, doping, alkohol, kavo itd. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Pamflet  Za naročnike

    Čas vojne

    Premier Janez Janša je na spletnih vladnih straneh objavil esej Vojna z mediji. Predsedniki se večinoma odzivajo s kratkimi izjavami, da bi pisali politični esej, je redko. V Franciji je nekaj podobnega uprizoril Emmanuel Macron, ko je na videokonferenci pozval sodelujoče kulturnike, da naj v času omejitev njihovega delovanja zajahajo tigra, da naj obiskujejo šole, kjer naj diskutirajo z dijaki, da naj se angažirajo na ulicah. Kritiki so ga hitro zbodli, da ravna kot maoist; kitajski voditelj Mao Zedong je namreč v šestdesetih vodil kulturno revolucijo, v kateri so poleg drugih tudi umetnike poslali na kmete in v tovarne. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Umberto Tommasini: Kovač anarhist

    Kaj lahko o svojem življenju pove kovač v Trstu, ki je živel med letoma 1896 in 1980? Danes izdajajo spomine zvezdniki, direktorji, advokati, igralci, politiki, politični zaporniki, navadni fizikalci še v romanih in filmih ne nastopajo več. Kovač Tommasini tudi ni naredil kariere, kot jo je njegov vrstnik Josip Broz. Toda jekleni mož ima kaj povedati. Koval je železo in bil nejevoljen nad občutkom, da ga izkoriščajo. Ravnal je kot komunistični revolucionarji pred Oktobrom – zbiral in prebiral je knjige. Ne zato, da bi se zabaval ali si slikal svetle nade, ampak da najde smisel svojega bivanja. To je bil anarhizem, ki pa ga ni pritegnil kot teorija, temveč kot praksa. Torej stavke, pretepi, izdajanje letakov, časopisov in – metanje bomb. Tu je bil mojster, znal je narediti in še bolj zalučati lahko bombo, ki je razgnala vitrino prodajaln, za las se ji je izmaknil sam Benito Mussolini. Ko je v Italiji zavladal fašizem, se je še naprej tolkel s črnosrajčniki. Končal v zaporih, bil za pet let konfiniran na otočku južno od Sicilije, potem emigriral v Francijo, se poročil, a vmes skočil na pomoč španski republiki, kjer so mu po življenju bolj stregli komunisti kot frankisti. In potem v njegovi drugi svetovni vojni še ena ponovitev zaporniških let, po vojni pa spet kovač, anarhist, urednik tja do svojega konca. Delo, ki ga prežemajo vedrina, trmoglavost, lucidnost in odkritost. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Instant novice

    V dobi frenetičnih novic, ki v teve prispevkih razkrivajo resnico v dobrih dveh minutah, je za percipiranje medijev najboljša terapija zgodovina. Ob obletnici smrti jugoslovanskega predsednika Tita je v Delu Ali Žerdin prinesel zelo nazorno spoznanje o času komunističnega režima: vsi časopisi v državi so vest o njegovi smrti pospremili z isto fotografijo. Nobene svobode izbire, partijski vrh je določal vsebino novinarskega poročanja. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihaly Csikszentmihalyi: Zanos: psihologija optimalnega izkustva

    Knjiga ni učbenik, temveč koncizna esejistična razprava profesorja na Univerzi v Chicagu. Po njem se sreča ne zgodi niti ni rezultat srečnega naključja, ampak je stanje, ki si ga mora vsakdo pripraviti, ga negovati in osebno braniti. Tu bi pomislili, da imajo premožni prednost, saj si lahko to stanje zanosa preprosto kupijo. A avtor preseneti, ko med zglede uvrsti tudi primer delavca za tekočim trakom, ki je vzel delo kot popolno osmislitev in dinamičnost življenja. Jasno, če je psihiater Frankl našel smisel v koncentracijskem taborišču, ga je moč najti v vsaki situaciji. Vendar pozor – najtežje bo pred televizorjem ali računalnikom oziroma kadar ste v rokah industrije prostega časa. Obilje informacij in zabave pač redko vodi v stanje zanosa. Pot je namreč drugačna – uporaba lastnih veščin, opazovanja in truda pri reševanju neprijetnih okoliščin. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Pokvarjena tehtnica – dva v enem

    Oddaja Tarča nacionalne televizije je postala najbolj dominanten medijski prispevek, ki dramatično oblikuje javno mnenje: po njej v naslednjih dneh oblikujejo svoje vsebine preostali mediji, opozicija poziva k odstopu vlado, njen predsednik pa zahteva podroben odgovor ministrov o njihovih ravnanjih. Ne brez razloga – redkokateri teve prispevek je narejen v obsegu ene ure, vanj pa vključena tako številna novinarska ekipa. Zadnjič je tako spravila s tečajev slovenski svet z razkrivanjem nakupov mask in respiratorjev, ki je pokazal na vmešavanja politikov pri privilegiranju nekaterih podjetij. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Dan Podjed: Videni: Zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo 

    Na eni strani poznajo spletni iskalniki osebno zgodovino slehernika, ko beležijo njegova vsakodnevna iskanja po spletu, ko torej delujejo kot benthamski panoptikon, kar napeljuje na božje oko, ki vse vidi in vse ve, za zdaj najbolj totalno vpeljano v kitajskem oblastnem nadzoru nad prebivalstvom. Po drugi strani so prav posamezniki ti, ki svojo zasebnost namenoma postavljajo na ogled spletnim množicam. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Mediji pod maskami

    Evropski intelektualci opozarjajo na grožnje demokraciji v času koronavirusa v Evropi, s poudarkom na Madžarski, v kateri je dobil premier Viktor Orbán neomejena pooblastila za vladanje z dekreti. Da preverim, kako stvari vidijo v Budimpešti, sem o tem povprašal prijatelja zgodovinarja dr. Imreja Szilagyja, odličnega poznavalca politične zgodovine Jugoslavije in Slovenije. - »Parlament ni suspendiran, seje potekajo redno, edino Orbán lahko po potrebi izredno hitro ukrepa, brez parlamenta. Trenutno ni znakov, da bi zlorabljal položaj, sam bi bil presenečen, če bo po koncu epidemije poskušal obdržati posebna pooblastila, res pa je, da ne vemo, ali bo epidemije sploh kdaj konec.« Bolj je presenečen nad delom pisma nevladnega združenja Civico Europa, v katerem podpisniki pozivajo nacionalne medije, da uvedejo rubrike o Madžarski, tudi dnevno, če bo potrebno, ob tem pa medije še naprošajo, da madžarskim državljanom omogočijo prost dostop do teh vsebin kot vira pluralnih in neodvisnih informacij. – »Ni mi jasno, zakaj bi prebirali te vire, ko pa najostrejše kritike in poročila lahko najdemo v madžarskih opozicijskih medijih, ki so v manjšini, ampak obstajajo.« Več

  • Bernard Nežmah

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berger: Vicmaher: opilki

    Nekoč so mojstri besede tekmovali v kratkosti. Rimska senatorja sta tako izmenjevala pisma: prvi je v zadnjem zapisal – Eo rus (grem na deželo), drugi pa – I (pojdi) in zmagal. Danes v kratki formi vsakdanjika dominirajo mesidži, v literaturi pa se bohotijo dela, v katerih se avtorji trudijo, kaj vse bi popisali, a običajno dolžina ostane brez soli. Prevajalec in esejist Berger ravna nasprotno – iz knjige v knjigo spreminja slog, zdaj ga je prignal do opilkov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Medijsko napadanje

    Pismo vladnega urada za informiranje Svetu Evrope je na ravni argumenta popolnoma zgrešeno. Zgodovinska geneza večine medijev, ki so izšli iz časov komunizma, faktično resda stoji, a to pač ni odgovor na trditev, da Janševa vlada napada in vrši pritiske na novinarje. Krucialno je torej vprašanje: ali vlada in premier s svojimi nastopi onemogočajo medijem, da bi vršili nadzor nad njunim delom? Več

  • Bernard Nežmah

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Simone de Beauvoir: Starost II.: Biti v svetu

    V drugem delu knjige obravnava sprejemanje starosti, dejavnosti na stara leta, tudi seksualno aktivnost, ter prinese vrsto biografij posameznih osebnosti. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Brezplačnik namesto mask

    Ko je dal v.d. direktorja NIJZ Ivan Eržen intervju za »Mladino«, je završalo. Ocenil je, da so nekatere vladne uredbe pretirane, kot razkuževanje skupnih prostorov stolpnic in omejitev prostega gibanja na občine. Njegovi argumenti so seveda racionalni: za vitalnost ljudi je dragoceno gibanje na prostem in razkuževanje ograj ima lahko zelo kratkotrajen učinek. Istega dne je zoper njegove poglede polemiziral direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, rekoč, da ima glede trajanja učinkov razkuževanja seveda prav, da pa že samo dejstvo, da na nekaj ur očistimo dotikalne točke, občutno zmanjša možnosti širjenja bolezni. Preprosto – s tako drobno potezo je moč krepko zajeziti širjenje epidemije. In zdravnik, čigar bolnica se dnevno sooča s številnimi težko obolelimi za koronavirusom, bo kajpak tudi zagovornik restrikcij gibanja. Toda osrednji mediji tega duela niso prenesli kot spopada idej, marveč so uperili puščice zoper vlado, ki da ne upošteva pogledov NIJZ. Ta je v nekaj dnevih reagirala in začela umik v.d. direktorja, formalno v obliki objave razpisa za direktorja s polnim mandatom. V nadaljevanju pa smo beležili zapise o vladi, ki ignorira epidemiološko stroko, in brali pismo podpore 25 epidemiologov, ki podpirajo poglede svojega direktorja. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Napisani svet: Martin Puchner

    Avtor je selektiven, saj nekaj tisoč let skrči na 16 momentov. Seveda ne more mimo Homerja, Gilgameša, Biblije ter Sokrata, ki jih predstavlja skozi njihovo vlogo v tedanjih družbah. S tem poznavalcem literature ne prinese kaj dosti nove vednosti. Izjemna pa so njegova poglavja o Gutenbergu, Luthru, Cervantesu, Goetheju, »Komunističnem manifestu« ter Ahmatovi in Solženicinu. Očeta tiska seveda poznamo po revolucionarni iznajdbi, a Puchner nam prinese njegov bestseller – tiskanje formularjev za odpustke v nakladi 200 tisoč izvodov, ki pa ga umesti v duh časa: papež potrebuje denar za vojne proti Turkom in zato množično prodaja odpustke, da bi vnel množice, pa si pomaga še s tiskom protiturških traktatov. Luthru ne bi uspelo, ko bi njegove znamenite protipapeške teze ostale pribite na cerkvenih vratih, preobrat so dosegle, ko jih je natisnil in poleg njih še množico polemičnih pamfletov, tako da je veljal za najbolj branega avtorja v Nemčiji, ki je v svojem času izdal tretjino vseh tedaj objavljenih del. Ahmatova je kot pesnica slovela že v carski Rusiji, pod Stalinom je preganjana živela v osami, in ko jo obišče I. Berlin, ga sprejme v sobi, polni revščine, kjer mu postreže le s kuhanim krompirjem, a Britanec odide od nje povsem očaran. Ne očarljiva Pepelka, ampak ženska duha, ki pod režimom, v katerem svojih pesmi ne sme niti zapisati, stavi na spomin in se jih nauči na pamet in enako store njene prijateljice, ki poeme skupno ohranijo za dobo samizdata in tamizdata. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Vprašljivi vatli kritike

    Odkar ni več športnih izidov, dnevne številke najdemo v rubrikah o koronavirusu. V zadnjem tednu (od četrtka do srede) v Italiji po dnevih beležijo: 792, 919, 889, 756, 812, 837 in 727 umrlih, v Španiji: 655, 769, 832, 838, 812, 849 in 864, v Franciji pa: 365, 299, 319, 292, 418, 499 in 509. Če je v Franciji od začetka epidemije umrlo 4.000 ljudi, jih je v istem obdobju v Sloveniji 15, in ker ima prva 32-krat več prebivalcev, bi ista stopnja umrljivosti pokosila skoraj 130 prebivalcev Slovenije. Te primerjave kažejo, da je bila protikoronska politika na Slovenskem neprimerno bolje zastavljena. Skupina francoskih zdravnikov in opozicijskih parlamentarcev je medtem obtožila premiera Edouarda Philippa, da se je njegova vlada odzvala na pandemijo veliko prepozno. Trenutno imajo sicer veliko bolj drakonske restrikcije gibanja: karanteno, v kateri se lahko le za en kilometer oddaljijo od svojega doma, a stvari pač kažejo, da so za zajezitev epidemije ključne hitre in energične uredbe omejevanja druženja in gibanja. Te so nam odnesle številne svoboščine, eden vladnih predlogov je celo predvideval telekomunikacijsko nadzorovanje gibanja ljudi v karanteni. Policijski minister Aleš Hojs se je branil, češ, da so imeli v mislih ukrep, kjer bi posameznik, ki bi šel iz »javne« karantene na dom, podpisal izjavo, da se s tem strinja. Skratka, nadzorovanje bi mu prineslo zasebni plus. Toda nekaj pravnih korifej je to takoj ocenilo kot nedopusten in pretiran ukrep in ob sočasnih protestih opozicije ga je potem vlada umaknila. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Zmago Šmitek: Šelest divjine

    Tema je človekovo sobivanje z naravo, razbiral pa jo je iz mitologij od klasične Grčije, slovanskih svetov pa vse do moderne dobe oglaševanja. Loteva se je eklektično, zdaj najde oporo v citatu filozofa Heideggerja, nekaj vrstic zatem v semiotiku Lotmanu, drugod v antropologu Lévi-Straussu, spet drugod v zgodovinarju Braudelu, pritegne režiserja Eisensteina in producenta Disneyja, se nasloni na komparativista Pirjevca, uporabi psihoanalitika Fromma in tako skozi celotno knjigo prinaša reference na tradicijo humanistike. Toda samo delo ni eklektično, saj ga vodi jasna artikulacija notranje človekove povezanosti s prirodo. Najsibo v vprašanju biti rastlin, ki so jim stara ljudstva pripisovala sposobnost govorice, ali pa njihovi vraščenosti v mitologijo, kjer je kdaj bezeg lahko nadomestil manjkajočo človekovo kost. Avtorja krasi eruditsko znanje, ki izvira iz permanentne radovednosti, zaradi katere brska po ljudskem izročilu, pravljicah, mitih, pa tudi po srednjeveških rokopisih, v katerih odkrije ime meseca – bobovcvet, ali po sodobni zgodovini, kjer predstavi nacistični projekt »religije narave« v sovjetskem Beloveškem pragozdu, kamor so po zmagah leta 1941 preselili čredo turov, ki so jo vzgojili s križanjem in je spominjala na izumrle živali iz germanske mitologije. Opiše tudi fenomen zbiratelja Tita, ki si je na Brionih omislil rezervat eksotičnih živali. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Goljufive številke in podatki

    Kaj je bolj zanesljivega od dejstev? Toda ta danes nastopajo le kot podatki. Najbolj svetla številka prihaja iz Kitajske, kjer sporočajo, da so v provinci Wuhan zlonosno epidemijo ustavili. Ker nam te vesti širijo svetovne tiskovne agencije, imamo dobre razloge, da njihovim novinarjem verjamemo. Toda kako je že s širjenjem informacij v najštevilčnejši državi? Ko je prvi Kitajec objavil vest o koronavirusu, so ga zaprli, kasneje pa je celo izgubil življenje. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Frane Adam: Med meritokracijo in populizmom

    Profesor Adam je v knjigi zbral vrsto svojih tekstov, ki so pisani kot dialog. Najsi bo kot ostra kritika knjig, časopisnih člankov, vladnih programov, evropskih resolucij, delovanja univerz ali pa kriterijev deljenja proračuna za raziskovanje. A njegova ostrina ni vrsta polemične retorike, ki za seboj pušča trupla. Saj je obenem dobrohoten, objekte premisleka pretresa spoštljivo, in neizprosno konsekventen mislec, ki pokaže na protislovja in nedoslednost izpeljav številnih akterjev iz družboslovja, žurnalistike in znanstvenih agencij. Njegov slog resda ni bralno všečen, toda to ni nerodnost, temveč posledica polstoletnega akademskega študija. Obširna znanja mu omogočajo distanco, še zlasti pri tekstih, ki se sklicujejo na uradne podatke. Pisci jih uporabljajo kot argument za favoriziranje ali diskvalifikacijo, Adama zanima stvar sama. Če slediš analizam Eurostata, boš denimo ugotavljal, da je javni sektor v Sloveniji v primerjavi z zahodnoevropskimi relativno majhen, toda slika je bistveno drugačna, če se opreš na ugotovitve OECD. Torej zgled relativnosti podatkov? Za večino seveda, ne pa za avtorja, ki jih bo natančno proučil in pretehtal, kaj v resnici merijo. In potem pokazal paradokse, kot je ta, da je Slovenija svetovni rekorder v »proizvodnji« doktorandov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Na tirih brez voznega reda

    Srbski predsednik Aleksandar Vučić je kot najboljše sredstvo proti koronavirusu svetoval pitje močne rakije, zdaj pa ima v državi pandemijo in je razglasil policijsko uro. Francoski predsednik Emmanuel Macron je nonšalantno izpeljal prvi krog lokalnih volitev, dan kasneje pa razglasil karanteno. Slovenski premier Marjan Šarec je finalni mesec svoje vladavine zaznamoval s pozivanjem proti paniki, a ni opazil, da v sosednji Italiji ljudje že v stotinah umirajo zaradi epidemije, in državi ni priskrbel občutnih zalog mask in drugih sredstev, če pride do najhujšega. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Modrost starih psov

    Tudi tu zadene ob rob človeških pričakovanj, saj namesto klasičnega odnosa lastnika, ki betežno žival umakne s sveta z evtanazijo, pokaže na pasjo starost kot priložnost za spremembo samega sebe. Počasnosti, gluhosti in togosti ne gre jemati le kot hendikepa, ampak kot izziv – zakaj ne bi sledili ritmu zverinice in tudi lastnega življenja umaknili izpod diktature hitrosti e-pošte in prilepljanja na svetleče high-tech škatlice? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Virus uničenja mladinskega letovišča

    Koronavirus je odnesel predvidljivost. Še teden nazaj so predlogi, da se morajo državne institucije organizirano pripraviti za njegov prihod v Slovenijo, dobivali etiketo, da širijo paniko in paranojo, da jih v politične namene zlorablja SDS. A zdaj je v hipu situacija postavljena na glavo. To, kar se je zdelo, da je resnica včeraj, je danes neumnost. Ob prepovedi množičnih obiskov smučarske tekme v Kranjski gori, je morda kazalo, da je preuranjena, toda že par dni kasneje je vlada mejo z Italijo praktično zaprla, tako kot Avstrija. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Jorge Carrión: Knjigarne

    Vsekakor velik izziv, ki niha med pisatelji, knjižnicami, družabnimi saloni, knjigarnarji in potepanji po mestih. Knjigarne s svojim šarmom počasi umirajo, čeprav se dogajajo celo preobrati: znamenita mreža Waterstones je bankrotirala, potem jo je prevzel atipični direktor in z zaposlovanjem razgledanih in simpatičnih prodajalcev ustvaril socialni magnet, ki je omogočil naglo rast. Smisel knjigarn ni trgovinski kšeft, ampak ustvarjanje kulturnih zgodb. Tako je vzniknila knjigarna Gotham Book Mart, v kateri so se zbirali bitniki, slabo stoletje poprej se je pri gruzijskem knjigarnarju Čičinadzeju formiral boljševik Stalin, pod Pinochetovo diktaturo je knjigarna Libros Prólogo dajala prostor odporniškemu gibanju, pariška Shakespeare and Company je bila še priložnostni hotel, h’woodska Book City je poleg rabljenih knjig za nekaj dolarjev prodajala škatle filmskih scenarijev, tudi neposnetih, londonska Foyles je slovela po 50 kilometrih knjižnih polic in nekonvencionalni ureditvi, Mao Cetung je začel kariero kot ustanovitelj knjigarne v mestu Changsha, Hitler je svoj svetovni bestseller namesto v knjigarni predstavil kar v pivnici, maroški Tanger je bil z vsemi knjigarnami oaza, v kateri sta se spajala pisateljevanje in spolni turizem, tja so prihajali Genet, Foucault, Bowles, Ginsberg, Burroughs, Barthes etc. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Ustvarjalci vampirjev

    Demonstracije proti formiranju Janševe vlade so potekale pod sloganom – Proti koaliciji sovraštva. Poročila osrednjih medijskih hiš so poročala o govorcih, živopisni množici, navajala besede kritike, prikazovala domiselne transparente, toda vsa po vrsti so izpustila škandalozni nastop protestnika. Tega je na svojem programu izpostavila Nova24TV, možakar se je namreč drl: Janšo je treba ubit! Miniti je moralo nekaj dni, da se je po seriji zgroženih zapisov na spletnih portalih in desnih medijev ta primer znašel tudi med vsebinami dominantnih dnevnih medijev. A kaj za vraga jih je držalo nekaj dni, da najbolj agresivnega izbruha sovraštva v zadnjem letu niso zabeležili? – Skrb, da ogrozijo imidž demonstracij??? No, karkoli je že bil razlog, prav posnetki televizijske hiše, ki jo nekateri označujejo s tovarno sovraštva, so se izkazali za verodostojno poročanje. Široka mavrica najrazličnejših novinarskih politik je pač najboljši garant demokracije, ki ne skriva ekscesov, kadar se zgodijo. Več