Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Napisani svet: Martin Puchner

    Avtor je selektiven, saj nekaj tisoč let skrči na 16 momentov. Seveda ne more mimo Homerja, Gilgameša, Biblije ter Sokrata, ki jih predstavlja skozi njihovo vlogo v tedanjih družbah. S tem poznavalcem literature ne prinese kaj dosti nove vednosti. Izjemna pa so njegova poglavja o Gutenbergu, Luthru, Cervantesu, Goetheju, »Komunističnem manifestu« ter Ahmatovi in Solženicinu. Očeta tiska seveda poznamo po revolucionarni iznajdbi, a Puchner nam prinese njegov bestseller – tiskanje formularjev za odpustke v nakladi 200 tisoč izvodov, ki pa ga umesti v duh časa: papež potrebuje denar za vojne proti Turkom in zato množično prodaja odpustke, da bi vnel množice, pa si pomaga še s tiskom protiturških traktatov. Luthru ne bi uspelo, ko bi njegove znamenite protipapeške teze ostale pribite na cerkvenih vratih, preobrat so dosegle, ko jih je natisnil in poleg njih še množico polemičnih pamfletov, tako da je veljal za najbolj branega avtorja v Nemčiji, ki je v svojem času izdal tretjino vseh tedaj objavljenih del. Ahmatova je kot pesnica slovela že v carski Rusiji, pod Stalinom je preganjana živela v osami, in ko jo obišče I. Berlin, ga sprejme v sobi, polni revščine, kjer mu postreže le s kuhanim krompirjem, a Britanec odide od nje povsem očaran. Ne očarljiva Pepelka, ampak ženska duha, ki pod režimom, v katerem svojih pesmi ne sme niti zapisati, stavi na spomin in se jih nauči na pamet in enako store njene prijateljice, ki poeme skupno ohranijo za dobo samizdata in tamizdata. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Pamflet  Za naročnike

    Vprašljivi vatli kritike

    Odkar ni več športnih izidov, dnevne številke najdemo v rubrikah o koronavirusu. V zadnjem tednu (od četrtka do srede) v Italiji po dnevih beležijo: 792, 919, 889, 756, 812, 837 in 727 umrlih, v Španiji: 655, 769, 832, 838, 812, 849 in 864, v Franciji pa: 365, 299, 319, 292, 418, 499 in 509. Če je v Franciji od začetka epidemije umrlo 4.000 ljudi, jih je v istem obdobju v Sloveniji 15, in ker ima prva 32-krat več prebivalcev, bi ista stopnja umrljivosti pokosila skoraj 130 prebivalcev Slovenije. Te primerjave kažejo, da je bila protikoronska politika na Slovenskem neprimerno bolje zastavljena. Skupina francoskih zdravnikov in opozicijskih parlamentarcev je medtem obtožila premiera Edouarda Philippa, da se je njegova vlada odzvala na pandemijo veliko prepozno. Trenutno imajo sicer veliko bolj drakonske restrikcije gibanja: karanteno, v kateri se lahko le za en kilometer oddaljijo od svojega doma, a stvari pač kažejo, da so za zajezitev epidemije ključne hitre in energične uredbe omejevanja druženja in gibanja. Te so nam odnesle številne svoboščine, eden vladnih predlogov je celo predvideval telekomunikacijsko nadzorovanje gibanja ljudi v karanteni. Policijski minister Aleš Hojs se je branil, češ, da so imeli v mislih ukrep, kjer bi posameznik, ki bi šel iz »javne« karantene na dom, podpisal izjavo, da se s tem strinja. Skratka, nadzorovanje bi mu prineslo zasebni plus. Toda nekaj pravnih korifej je to takoj ocenilo kot nedopusten in pretiran ukrep in ob sočasnih protestih opozicije ga je potem vlada umaknila. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Zmago Šmitek: Šelest divjine

    Tema je človekovo sobivanje z naravo, razbiral pa jo je iz mitologij od klasične Grčije, slovanskih svetov pa vse do moderne dobe oglaševanja. Loteva se je eklektično, zdaj najde oporo v citatu filozofa Heideggerja, nekaj vrstic zatem v semiotiku Lotmanu, drugod v antropologu Lévi-Straussu, spet drugod v zgodovinarju Braudelu, pritegne režiserja Eisensteina in producenta Disneyja, se nasloni na komparativista Pirjevca, uporabi psihoanalitika Fromma in tako skozi celotno knjigo prinaša reference na tradicijo humanistike. Toda samo delo ni eklektično, saj ga vodi jasna artikulacija notranje človekove povezanosti s prirodo. Najsibo v vprašanju biti rastlin, ki so jim stara ljudstva pripisovala sposobnost govorice, ali pa njihovi vraščenosti v mitologijo, kjer je kdaj bezeg lahko nadomestil manjkajočo človekovo kost. Avtorja krasi eruditsko znanje, ki izvira iz permanentne radovednosti, zaradi katere brska po ljudskem izročilu, pravljicah, mitih, pa tudi po srednjeveških rokopisih, v katerih odkrije ime meseca – bobovcvet, ali po sodobni zgodovini, kjer predstavi nacistični projekt »religije narave« v sovjetskem Beloveškem pragozdu, kamor so po zmagah leta 1941 preselili čredo turov, ki so jo vzgojili s križanjem in je spominjala na izumrle živali iz germanske mitologije. Opiše tudi fenomen zbiratelja Tita, ki si je na Brionih omislil rezervat eksotičnih živali. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Pamflet  Za naročnike

    Goljufive številke in podatki

    Kaj je bolj zanesljivega od dejstev? Toda ta danes nastopajo le kot podatki. Najbolj svetla številka prihaja iz Kitajske, kjer sporočajo, da so v provinci Wuhan zlonosno epidemijo ustavili. Ker nam te vesti širijo svetovne tiskovne agencije, imamo dobre razloge, da njihovim novinarjem verjamemo. Toda kako je že s širjenjem informacij v najštevilčnejši državi? Ko je prvi Kitajec objavil vest o koronavirusu, so ga zaprli, kasneje pa je celo izgubil življenje. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Frane Adam: Med meritokracijo in populizmom

    Profesor Adam je v knjigi zbral vrsto svojih tekstov, ki so pisani kot dialog. Najsi bo kot ostra kritika knjig, časopisnih člankov, vladnih programov, evropskih resolucij, delovanja univerz ali pa kriterijev deljenja proračuna za raziskovanje. A njegova ostrina ni vrsta polemične retorike, ki za seboj pušča trupla. Saj je obenem dobrohoten, objekte premisleka pretresa spoštljivo, in neizprosno konsekventen mislec, ki pokaže na protislovja in nedoslednost izpeljav številnih akterjev iz družboslovja, žurnalistike in znanstvenih agencij. Njegov slog resda ni bralno všečen, toda to ni nerodnost, temveč posledica polstoletnega akademskega študija. Obširna znanja mu omogočajo distanco, še zlasti pri tekstih, ki se sklicujejo na uradne podatke. Pisci jih uporabljajo kot argument za favoriziranje ali diskvalifikacijo, Adama zanima stvar sama. Če slediš analizam Eurostata, boš denimo ugotavljal, da je javni sektor v Sloveniji v primerjavi z zahodnoevropskimi relativno majhen, toda slika je bistveno drugačna, če se opreš na ugotovitve OECD. Torej zgled relativnosti podatkov? Za večino seveda, ne pa za avtorja, ki jih bo natančno proučil in pretehtal, kaj v resnici merijo. In potem pokazal paradokse, kot je ta, da je Slovenija svetovni rekorder v »proizvodnji« doktorandov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Na tirih brez voznega reda

    Srbski predsednik Aleksandar Vučić je kot najboljše sredstvo proti koronavirusu svetoval pitje močne rakije, zdaj pa ima v državi pandemijo in je razglasil policijsko uro. Francoski predsednik Emmanuel Macron je nonšalantno izpeljal prvi krog lokalnih volitev, dan kasneje pa razglasil karanteno. Slovenski premier Marjan Šarec je finalni mesec svoje vladavine zaznamoval s pozivanjem proti paniki, a ni opazil, da v sosednji Italiji ljudje že v stotinah umirajo zaradi epidemije, in državi ni priskrbel občutnih zalog mask in drugih sredstev, če pride do najhujšega. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Modrost starih psov

    Tudi tu zadene ob rob človeških pričakovanj, saj namesto klasičnega odnosa lastnika, ki betežno žival umakne s sveta z evtanazijo, pokaže na pasjo starost kot priložnost za spremembo samega sebe. Počasnosti, gluhosti in togosti ne gre jemati le kot hendikepa, ampak kot izziv – zakaj ne bi sledili ritmu zverinice in tudi lastnega življenja umaknili izpod diktature hitrosti e-pošte in prilepljanja na svetleče high-tech škatlice? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Virus uničenja mladinskega letovišča

    Koronavirus je odnesel predvidljivost. Še teden nazaj so predlogi, da se morajo državne institucije organizirano pripraviti za njegov prihod v Slovenijo, dobivali etiketo, da širijo paniko in paranojo, da jih v politične namene zlorablja SDS. A zdaj je v hipu situacija postavljena na glavo. To, kar se je zdelo, da je resnica včeraj, je danes neumnost. Ob prepovedi množičnih obiskov smučarske tekme v Kranjski gori, je morda kazalo, da je preuranjena, toda že par dni kasneje je vlada mejo z Italijo praktično zaprla, tako kot Avstrija. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Jorge Carrión: Knjigarne

    Vsekakor velik izziv, ki niha med pisatelji, knjižnicami, družabnimi saloni, knjigarnarji in potepanji po mestih. Knjigarne s svojim šarmom počasi umirajo, čeprav se dogajajo celo preobrati: znamenita mreža Waterstones je bankrotirala, potem jo je prevzel atipični direktor in z zaposlovanjem razgledanih in simpatičnih prodajalcev ustvaril socialni magnet, ki je omogočil naglo rast. Smisel knjigarn ni trgovinski kšeft, ampak ustvarjanje kulturnih zgodb. Tako je vzniknila knjigarna Gotham Book Mart, v kateri so se zbirali bitniki, slabo stoletje poprej se je pri gruzijskem knjigarnarju Čičinadzeju formiral boljševik Stalin, pod Pinochetovo diktaturo je knjigarna Libros Prólogo dajala prostor odporniškemu gibanju, pariška Shakespeare and Company je bila še priložnostni hotel, h’woodska Book City je poleg rabljenih knjig za nekaj dolarjev prodajala škatle filmskih scenarijev, tudi neposnetih, londonska Foyles je slovela po 50 kilometrih knjižnih polic in nekonvencionalni ureditvi, Mao Cetung je začel kariero kot ustanovitelj knjigarne v mestu Changsha, Hitler je svoj svetovni bestseller namesto v knjigarni predstavil kar v pivnici, maroški Tanger je bil z vsemi knjigarnami oaza, v kateri sta se spajala pisateljevanje in spolni turizem, tja so prihajali Genet, Foucault, Bowles, Ginsberg, Burroughs, Barthes etc. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Ustvarjalci vampirjev

    Demonstracije proti formiranju Janševe vlade so potekale pod sloganom – Proti koaliciji sovraštva. Poročila osrednjih medijskih hiš so poročala o govorcih, živopisni množici, navajala besede kritike, prikazovala domiselne transparente, toda vsa po vrsti so izpustila škandalozni nastop protestnika. Tega je na svojem programu izpostavila Nova24TV, možakar se je namreč drl: Janšo je treba ubit! Miniti je moralo nekaj dni, da se je po seriji zgroženih zapisov na spletnih portalih in desnih medijev ta primer znašel tudi med vsebinami dominantnih dnevnih medijev. A kaj za vraga jih je držalo nekaj dni, da najbolj agresivnega izbruha sovraštva v zadnjem letu niso zabeležili? – Skrb, da ogrozijo imidž demonstracij??? No, karkoli je že bil razlog, prav posnetki televizijske hiše, ki jo nekateri označujejo s tovarno sovraštva, so se izkazali za verodostojno poročanje. Široka mavrica najrazličnejših novinarskih politik je pač najboljši garant demokracije, ki ne skriva ekscesov, kadar se zgodijo. Več

  • Bernard Nežmah

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Erving Goffman: Azili

    Kanadski sociolog Goffman (1922–1982) ni po naključju eden najbolj citiranih družboslovcev. Njegove že več kot pol stoletja stare knjige še vedno vztrajajo, saj so oporne točke razmišljanju, kako človek predstavlja samega sebe. Azili so posebna knjiga z ironičnim naslovom: v antiki so bili to sveti kraji, kamor se je begunec zatekel pred preganjalci, avtor pa je s tem terminom opisal zapore, taborišča, internate in psihiatrične bolnišnice, torej mesta, kjer posamezniku vzamejo večji del identitete. Goffman je prakticiral redko držo raziskovalca, saj je v študije vključeval svoje konkretne izkušnje. V tem delu angažma v eni izmed ameriških bolnišnic, kjer je vodstvu vnaprej razkril, da bo na podlagi izkušenj napisal knjigo, h kateri lahko poda ugovore, vendar jih ne bo dolžan upoštevati. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Pamflet

    Normalnost brez desnih

    Napovedani so protesti proti koaliciji sovraštva, ki da jo predstavlja napovedana nova vlada. Svoboda združevanja in izražanja mnenj je seveda svetinja, tako da so demonstracije povsem legitimna oblika demokracije. In tudi ljudje si lahko mislijo karkoli, magari to, da je bog zlobno bitje, ali pa, da je hudič dobrotnik in prinašalec luči. Toda besednjak tokratnih protestnikov je izjemno oster: za stranko SDS pravijo, da širi sovraštvo do soljudi, okolja in kulture. Tako radikalne oznake za Janševo stranko doslej še nismo slišali, gre torej za popolnega diabola, kar implicira, da je corpus alienum, ki zastruplja slovensko deželo in ga je treba držati v karanteni, predvsem pa daleč od oblasti. Ali še bolj preprosto: država je OK, če je SDS izločena iz njenega upravljanja. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Fran Wiesthaler: Valentina Vodnika izbrani spisi

    Valentin Vodnik (1758–1819) je prej dobil veliki monument kot France Prešeren. Bil je mož, ki je slovenščino iz pogovorne govorice na široko prestavil v pisani jezik. Njegova ostalina je izjemna: štiri leta časopisa Lublanske novice, več izdaj letnih pratik, Kuharske bukve, jezikovni učbeniki, vrsta Ezopovih basni in drugih antičnih mitov, zraven pa še vrsta rokopisnih del. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Pamflet

    Demokracija med mrtvimi

    Loterija je postala očitno zgled demokratičnosti iger. Kdorkoli kupi srečko, katere številka je izžrebana, je upravičen do nagrade. Naj si bo debel ali bel, črn ali suh, mizogin ali donjuan. Več

  • Bernard Nežmah

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Bernarda in Branko Gradišnik: Iskanje srečnega razmerja

    Seveda tako, da se je vanj še bolj potopil. Doslej je pisal o svoji intimi in peripetijah s starši, tokrat je v tekst vključil še družico z otrokoma. Toda ne v smislu zabavanja in moderne manije razgaljanja, temveč skozi premislek, kako bivati v družini. Okostje so jasno odnosi, njihova manifestacija pa konflikti, ki jih je bistroumno reševal tako, da je na razbitine postavljal še trdnejše temelje na poti v čudo skupnega bivanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Pamflet

    Stari zgledi in novi modeli

    V času poskusov osnovanja nove vlade pod vodstvom Janeza Janše so medije napolnile vsebine, ki izpostavljajo, da madžarska vlada prek svojih podjetij nezakonito financira medije, ki so blizu SDS. Začel je odstopajoči premier Marjan Šarec, ob tem pa je vzniknil tudi novi portal necenzurirano.si, ki je svojo pot utrl prav s to temo. Kot eden osrednjih političnih sloganov tako nastopa stavek: da se SDS financira iz Madžarske! In res – dejstvo, da bi vladajočo vladno stranko plačevali iz druge države, dejansko vzbudi skrb, da dobivamo marionetno vlado, da je prihodnost države v rokah tujih političnih skupin. Več

  • Bernard Nežmah

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Erling Kagge Hoja: korak za korakom

    Z njo ima nekaj manjših izkušenj: prepešačil je severni in južni tečaj, prikorakal na vrh Mont Everesta, ko se je znašel v New Yorku, pa je velemesto prebrodil po kanalizacijskih kanalih. Hoditi je zanj živeti. Slabše ko je vreme, bolj doživeti bodo koraki. Hoja je emanacija svobode, njegov učitelj in veliki filozof Naess si je postavil kočo na vrhu hriba, do katere pa ni vodila nobena pot; nikoli namreč ni sledil isti smeri, vsakič je stopal vsaj korak stran. Ko se je Kagge potikal po LA, so ga ustavili policisti; bil jim je sumljiv, ker je skozi mesto hodil. Nekoč je z bratom zašel v gozdu, a ta ga je hitro pomiril: Vem, kje sva, tu sem se nekoč že izgubil. Knjige podoživlja prek hoje: da bi razumel Joyceovega Uliksesa, se je dneve sprehajal po Dublinu, da bi se vživel v junake Hamsunove Lakote, je križaril po Oslu, in ko je stopal po Otoku Robinsona Crusoeja, se je počutil domače; bilo je kot v Defoejevem romanu. A vseeno: zakaj hvalnica hoji? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Izgubljeni spomin

    Na zadnjem vrhu Evropske unije so se odločali, kakšen del proračuna bodo članice po odhodu Velike Britanije plačevale v skupni proračun. Na srečanju so razpravljali predsedniki vlad, Slovenije pa ni zastopal premier, ki je nenadoma zbolel. Ga je nadomestil kdo izmed ministrov? Nak, slovenski predstavnik je bil eden Šarčevih sekretarjev, ki ga niti slovenska javnost ne pozna. Dogodek je moral biti videti grotesken: na eni strani so bili prvi možje velikih evropskih držav, na drugi tretjerazredni gost iz Slovenije. Več

  • Bernard Nežmah

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno

    Ker je avtor ekonomist, kajpak ne bo sledil heideggerjanski poti filozofske refleksije, ampak bo spoznanja izpeljeval iz reševanj vprašalnikov, ki jih je zastavljal študentom. Tako bo preverjal samoumevnosti, ki jih opiše kot prenagljeno sklepanje. Eno takih je, da so ljudje, ki živijo v Kaliforniji, srečnejši od drugih. Rezultat je seveda nikalen, saj ima iluzija osredotočenja na podnebje preveliko težo proti drugim determinantam dobrega počutja. In od tod izpelje frapantni sklep, da se ljudje pogosto motijo o svojem trenutnem stanju dobrega počutja. Nekaj, kar se nam zdi tako prvinsko in jasno, saj izhaja iz nas, je v resnici zmotno! Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Kanibal v politiki

    Po odstopu premiera Marjana Šarca in posledično njegove vlade, se je izkazalo, da je bil pred dvema tednoma vodja opozicije Janez Janša sodobni slovenski Nostradamus. Takrat je ocenil, da je vlada politično truplo in da sta na dlani le dve rešitvi: predčasne volitve ali projektna vlada pod vodstvom SDS, ki pa bi pomenila zgolj poskus nekoliko ublažiti slabe posledice tedanje vlade. Takrat je završalo, oglasil se je predsednik vlade Šarec in zagotovil, da je vlada v dobrem stanju. Za odgovor na dilemo, kdo je imel prav, je bilo potrebno le pol meseca. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Matevž Kos: Leta nevarnega življenja

    Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Puhlice močnejše od dejstev

    Ko je župnik iz Grahovega pozval vernike, naj iz protesta proti ugrabljeni državi prenehajo plačevati davke, je sprožil srdit odziv. Osrednji mediji, nadškofija in množice na spletih so bile zgrožene in ogorčene. Razumljivo, plačevanje davščin je steber, na katerem stoji socialna država. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Marie-Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope

    Nič manj kot 20 stoletij na ozemljih od današnje Slovenije pa do Črnega morja. V njih pa številni drobni podatki – denimo o razvoju medicine v dalmatinskih samostanih, kjer so v 11. stoletju gojili zdravilne rastline in zdravili bolnike –, ki pa so vseeno daleč od braudelovske materialne zgodovine; avtorica daje poudarek vladarjem, vojnam, veram, narodnim vprašanjem in komunizmu ter ob koncu še globalizaciji. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Pod zakoni balkanske krčme

    V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon. Več