Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Lewis Dartnell: Izvori

    Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Pamflet  Za naročnike

    Stvar sama skozi medije

    Evropska poslanka Sophie In ’t Veld, ki vodi skupino za spremljanje spoštovanja demokracije, je v Bruselj povabila premierja Janeza Janšo, ministra za kulturo Vaska Simonitija, direktorja urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanijo, generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca ter varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Ilinko Todorovski. Razlog bo skupna razprava o medijih in njihovi ogroženosti v Sloveniji, ki bo predvidoma marca. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov

    Skozi 15 poglavij teče stopnjevanje, ki ga podlaga z osupljivimi statističnimi podatki. Otroci v ZDA, stari od šest do 12 let, so pred zaslonskimi mediji po šest ur na dan, po svetu jih štiri milijarde ljudi uporabljajo po več kot pet ur na dan. Od tod porast debelosti, za 33 odstotkov upočasnjena hoja, kratkovidnost, motnje mišljenja in spanja, koronarne bolezni, depresija, zasvojenost, intelektualna zanemarjenost, odtujenost od narave in soljudi, upad empatije … Jasno, če dnevu poleg spanja, prehranjevanja, šole ali službe odbiješ še šest ur, časa preprosto zmanjka. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Pamflet  Za naročnike

    Kurjenje strahu

    Brez anket bi hitro našli nacionalni konsenz, da nobena izmed parlamentarnih strank ne bi za želeno formo vladavine postavila avtoritarne demokracije. Ko je kandidat za premiera Karl Erjavec postavil v parlamentu dilemo: ali Janša in avtoritarizem ali Kul in ustavna demokracija, je dobil vsega 40 glasov. Poslanska večina njegove ocene stanja v državi ni podprla. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Nove definicije ljubezni

    Sam naslov sicer preveč potegne nase, saj delo ne predstavlja trendov novih oblik ljubezni in še manj zgodb o splošnih odnosih med protagonistoma, ki bi jih po novem šteli za amoreskne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Na besedah postavljeni svetovi

    Italijanski filozof Umberto Galimberti se je na pojem socialna distanca odzval: medosebne razdalje ne bi smeli imenovati socialna, ampak virusna. Če začnemo mešati pojme in izraze bo katastrofa. Fizično smo oddaljeni zaradi virusa, ne socialnosti. Uporaba pojma socialna distanca ljudi zapre v mehurčke, ne da bi se družili med seboj, ko pa bi govorili o virusni razdalji, bi pač druženje na prostem gojili na razdalji dveh korakov več kot običajno. Posledica je po njem razstikanje med ljudmi, ker se izogibajo kakršnemukoli fizičnemu srečavanju. Eno se je namreč srečati z osebo telesno, z obrazom pred očmi, nekaj povsem drugega pa govoriti s podobo iste osebe. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Antonio Iturbe: Knjižničarka iz Auschwitza

    Spoznanje, ki šokira – najhujši kraj milijonskih smrti je premogel biblioteko. To sem prvič zasledil v knjigi Alberta Manguela Knjižnica ponoči (2011), zato sem pred leti, ko sem na letališču v Varšavi zagledal naslov Iturbejeve knjige, še isti hip postal njen bralec. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Število poslancev in insektov

    Konstruktivna nezaupnica je po svetu tako rekoč hipni akt. Ob vladni krizi običajno v nekaj tednih zberejo parlamentarno podporo in na hitro postavijo novo vladajočo koalicijo. Slovenski KUL se bo zapisal v zgodovino kot eden najdaljših projektov, ki že štiri mesece napoveduje usodno glasovanje. Še več, za uspeh potrebuje 46 glasov, pred tedni jih je predložil 42, sedaj jih napoveduje le še 10. Z logiko - manj ko je vloženih glasov, večja je možnost zmage! A projekta ne demantirajo le številke, v zagati se je znašel celo precej dosledni vodja Levice Luka Mesec. Potem ko je v intervjuju na nacionalki decidirano postavil, da zanj ni sprejemljivo, da bi KUL za nezaupnico vložil le 10 glasov, ampak jih pričakuje 43, od tega vsaj 3 Desusove, se je že dan kasneje strinjal s predlogom udarne deseterice. Projekt prevzema oblasti se spreminja v teve novelo, kjer akterji iz epizode v epizodo preobračajo svoje vloge. Vodja LMŠ Marjan Šarec že udari po zavezniškem kandidatu Karlu Erjavcu, rekoč, da ga v normalnih razmerah ne bi podprl, voditeljica SD Tanja Fajon javno pozove k premisleku o odstopu od nezaupnice vladi, teden kasneje pa sta spet oporna stebra glasovanja o mandatarju Erjavcu. Ta je porabil tedne, da bi prepričal svoje poslance, da ga podprejo, zdaj pa vodja poslanske skupine Desus spregovori pitijsko: Ne vidimo se v ekstremni opoziciji, Janša pa je prijeten sogovornik. Pomenljivo, za svojega predsednika Erjavca ni nikoli rekel, da je prijeten sogovornik. No, sporočilo sploh ne govori o Desusovem sodelovanju v zmagoviti koaliciji KUL, ker predpostavlja, da za njih to ni opcija. Izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici, če bo do njega res prišlo, bo podobno partiji pokra. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Shane O’Mara: Hvalnica hoji

    Ker je Shane O’Mara nevroznanstvenik, bo poudarjal povezavo hoje z delovanjem možganov in telesa nasploh. Učinkuje namreč bolje od antidepresivov, redna vadba poveča pretok krvi skozi možgane in omogoča poselitev novih možganskih celic, sprošča smVEGF in s tem rast novih krvnih žil v možganih, upočasnjuje staranje, krepi sposobnost ustvarjalnega razmišljanja etc. Kot raziskovalec potegne primere iz amazonske džungle ljudstva Tsimori, pri pripadnikih katerega so izmerili, da imajo žile petkrat manj poapnele kot zahodnjaki. Skratka – namesto k zdravniku in v lekarno nas napoti na zdravilno pohajkovanje. Kajpak s pedometrom v žepu, ki človeka motivira, da to gibanje privzame kot navado. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Na bojnih poljih

    Posvečeni ring spopadov je kajpak parlament. Poslanska vprašanja premieru so ritual, ki ločuje demokracije od diktatur. V starem režimu je bilo nezamisljivo, da bi parlamentarec zastavil vprašanje predsedniku Titu: zakaj ste poslali čestitke Gustavu Husaku, ko pa ste pol leta pred tem obsodili sovjetsko vojaško invazijo na Češkoslovaško? (Sovjeti so nato odstavili reformističnega voditelja Aleksandra Dubčka in ga zamenjali s prosovjetskim Husakom.) Maršal Tito je bil namreč ta, ki je govoril in spraševal, njemu kot božanstvu se ni postavljalo vprašanj. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Balthasar Hacquet: Oryctographia Carniolica 

    Profesor Hacquet (1735–1815) je bil francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, ki je 20 let preživel po slovenskih deželah in se naučil tudi slovenskega jezika. Čeravno je prevedena knjiga v prvi vrsti bralna slast za geologe, pa prinaša tudi pretanjen vpogled v idejno in materialno zgodovino 18. stoletja. To je bila doba, ko še ni bilo enotnih pojmov; avtor se pritožuje, da vsak naravoslovec posamezno rastlino poimenuje po svoje. Dolžine Bohinjske doline ni izmeril v dolžinskih enotah, ampak v času – tri in pol ure. Ko je strmel v slapove Julijskih Alp, si je želel, da bi imel ob sebi pesnika, da jih opiše.  Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Nega mračnjakov

    Ljubljanski župan je sredi najtrše zime in v času epidemije s prepovedjo množičnega druženja poslal varnostnike in angažiral močne policijske enote, ki so asistirale pri začetku rušenja tovarne Rog. Zoran Janković, mojster prebrisanosti, je kot direktor Mercatorja v trenutku, ko je Spar najavil gradnjo velikega centra Aleje v Šiški, kupil sosednji travnik in potem kot neposredni sosed dolga leta vlagal tožbe zoper gradbena dovoljenja in tako za desetletje onemogočil trgovskega tekmeca. A če opustimo osebni slog vladanja, kaj je argument uničenja projekta Rog? Župan pravi, da bo v novem Rogu dobilo prostor 500 umetnikov, lični projekt pa bo stal 27 milijonov. Lepo, toda toliko artistov je v stari tovarni delovalo že zdaj in se ni pritoževalo nad delovnimi prostori, ki so jih sicer sami obnavljali in opremljali. Zakaj plačati več kot dva ducata milijonov za nove prostore kulture, ko pa reč v popolnosti deluje že sedaj? Kultura kot polje domiselnosti in iznajdljivosti je namreč tu zbirala množico akterjev, ki je udejanjala svojo energijo v druženju in ustvarjanju. Na pogled resda niso podobni obiskovalcem gala prireditev v operah in teatrih niti pripadnikom alternativne jet-set kulture. Nekateri jih opisujejo kot levičarske anarhiste, nekateri drugi jih imajo za mračnjake, ki ne spoštujejo reda in si prisvajajo mestno lastnino. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Georg Mohr in Adrijan Mihaljčišin: Pozabljeni genij: Albin Planinc

    Albin Planinc (1944–2008) je edini slovenski šahist, ki je po Milanu Vidmarju zmagal na mednarodnem turnirju (IBM, Amsterdam, 1973), na katerem sta igrala tudi drugi in tretji igralec sveta. Še prej je bil edini mojster, ki je na Vidmarjevem memorialu (1969) prepričljivo zmagal med velemojstri, in to tako, da je dopoldne delal kot fizikalec v tovarni, popoldne pa nizal zmage na prestižnem ljubljanskem turnirju. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Pamflet

    Vrtiljak vladavine prava

    Vladavina prava. Sintagma, ki ji ni kaj oporekati. Toda, ali živi tudi kot koncept, s katerim se nasploh merijo poteze političnih in drugih oblasti? Več

  • Bernard Nežmah

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Damir Globočnik: Trubarjev spomenik v Ljubljani

    Umetnostni zgodovinar Globočnik je za svojega književnega junaka postavil spomenik, ki seveda ni padel z neba, ampak nam ga predstavi skozi mrežo ideoloških spopadov. Pozabljenega očeta slovenskega protestantizma in knjižnega jezika so odkrili liberalci, Hribar, Tavčar, Aškerc, in v njem iznašli figuro, ki bo simbolno oponirala ideologiji katolicizma. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Potres v pojmih

    Časniku Delo je uspel veliki met. Premagal je tekmece dnevnih novic, kot so STA, RTV SLO, POP TV, SIOL ter časnika Dnevnik in Večer, ko je objavil ekskluzivne odlomke iz razvpitega poročila Računskega sodišča. Razumljivo, to so novice, ki so jih željno pričakovali bralci. Predsednik RS Tomaž Vesel je bil tokrat nejevoljen nad tem pretokom informacij in izrekel je svoj najboljši pogled v zadnjih mesecih: Zmedo je rešiti tako, da se čim prej izda končno revizijsko poročilo, ki bo javno objavljeno in si ga državljani lahko preberejo brez prevajalcev in tolmačev. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Knjiga

    Bernard H. Suits: Muren: igre, življenje in utopija

    Knjiga, ki jo vodi dialog med Murnom, Preudarnostjo in Skeptikom, po formi še najbolj spominja na sokratski dialog. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Pamflet

    Teža denarja

    Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karlu Erjavcu se je zgodilo, da je svojo napoved spremenil že po šestih dneh. 22. decembra je namreč STA poročala, da je po sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Ičiro Kišimi in Fumitake Koga: Kaj si drugi mislijo o tebi, ni tvoj problem

    Toda, japonski filozof Kišimi, proučevalec Adlerjeve psihologije, se je pred desetletjem srečal z mladim pisateljem Kogo, s katerim sta sem ter tja preživela pet noči v sokratskem dialogu. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Metalci svetlobe in prižigalci teme

    Pred mesecem me je poklical novinar francoskega tednika L’Express, ki je pisal članek o slovenskem premieru. Ker me je zanimalo, kako nastane članek izpod peresa nekoga, ki ne govori slovensko in se dotlej ni ukvarjal s Slovenijo, sem z radovednostjo privolil v pogovor. Ker ga je zanimalo, zakaj Janez Janša toliko tvita, sem mu pojasnil, da iz preprostega razloga, ker so mu osrednji dnevni mediji sistematično nenaklonjeni. Kot zgled sem mu dal dogodek tistega dne, ko so v osrednjih poročilih kot dominantno temo predvajali kritike njegovih nasprotnikov, ki so njegovo pismo EU o iskanju kompromisa s Poljsko in Madžarsko označili kot sramoto za Slovenijo. Ko je kak dan kasneje nemška kanclerka Merklova pozdravila pomirjevalno Janševo gesto, pa je bilo to sekundna vestička. Če torej hoče podati svojo izjavo, brez da jo postavijo v negativni kontekst, mu preostane le tviter, njemu naklonjena Nova24TV pa ima majhen doseg in še to le na njegove simpatizerje. Premier, ki ima v rokah glavne medije oziroma mu nismo apriori nenaklonjeni, pač nima razloga, da dnevno proizvaja tvite. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Dalibor Cvitan: Ervin in norci

    Glavni lik – samski petdesetletnik. Enosobno stanovanje, polovični delovni čas uradnika, Zagreb, visok pritisk, ateroskleroza, sladkorna. »Kadar se je popoldne zbudil, ga je pričakala težavna naloga, premagovanje gnusa ob prvem koraku v budnost. Z naporom je potiskal prste v copate, z naporom je dvigal stokilogramsko telo v medli prostor razmetanih knjig.« Prototip luzerja, ki je pustil življenje za seboj; dobesedno, saj je bil nekoč profesor humanistike, avtor odmevnih knjig in salonski lev na kongresih po Jadranu. Kaj bosta iz takega materiala napravila avtor in velemojstrski prevajalec? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Pamflet

    0,5 je več od 99,5

    Odkar je bil Karl Erjavec ponovno izvoljen za prvega moža stranke upokojencev, še ni izrekel besede upokojenci, ampak izstop iz vlade in formiranje alternativne pod imenom KUL. Komaj dan potem, ko so njegovi poslanci zavrnili predlagani odhod iz vlade, je bil edini predsednik parlamentarne stranke, za katerim ni stal noben izmed njegovih parlamentarcev. A že naslednji hip mu je uspel veliki met: generalu brez vojske je četverica izmed opozicijskih strank, ki šteje 39 poslancev, ponudila mandatarsko mesto in odslovila dotedanjega favorita Jožeta P. Damijana. Karl z nič podporniki je eliminiral Jožeta z 39 podporniki!?? Humor iz Alana Forda, a osrednji mediji grotesko prikazujejo kot smrtno resno dramo. Ne samo zdaj. Na začetku meseca je imel Desus volitve, na katerih je zmagoviti Erjavec nabral 146, poraženi Srečko Felix Krope pa 71 glasov. Felix je dosegel v resnici fantastični rezultat, mesec pred volitvami so dominantni dnevni mediji predstavljali volilno tekmo z dolgimi zapisi o Karlu, medtem ko so v enem prostem stavku omenjali, da kandidira tudi Srečko. Ravnali so enako kot državni mediji v Belorusiji, ki so pred volitvami izpostavljali le uspehe Aleksandra Lukašenka. Ta je na volitvah prejel več kot 80-odstotno podporo, tekmica Svetlana Tihanovska pa 10-odstotno. Če primerjamo beloruski model slovenskega medijskega poročanja o volitvah predsednika Desusa, je uspeh Srečka Kropeta sanjski – nabral je 35 odstotkov podpore. Mednarodni proučevalci medijske demokracije lahko zdaj zadovoljno poročajo, da je na Slovenskem tri in pol krat višja kot v Belorusiji. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Paul Dolan: Srečni do konca dni

    Da je sreča lahko objekt znanstvenega proučevanja, potrjuje knjiga Histoire du bonheur en France (2013), v kateri je Remy Pawin zoperstavljal pojma imeti se dobro in imeti srečo. Paul Dolan odmisli zgodovinske kontekste in se osredotoči na splošna verovanja, po katerih so njeni glavni dejavniki: dober zaslužek, uspešna kariera, čim višja izobrazba, družina z otroki, zdravje et simile. In jih potem s statistiko ter refleksijo prikaže kot povsem zgrešena vodila življenja. Več

  • Bernard Nežmah

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Snoj: Slovar Pohlinovega jezika

    Prebiranje starih slovarjev je posebna drža, v njih namreč najdemo besede, ki so pozabljene, izumrle ali pa imajo drugačen pomen kot danes. Več