
Bernard Nežmah
-
Prejšnji teden so na isti dan trije veliki dnevniki »Delo«, »Večer« in »Dnevnik« objavili identično naslovno stran. Od prve do zadnje črke. Vsebina je bila apologija podjetja »Mercator« in hvalnica njegove ponudbe eko, bio in vseh naj poljskih pridelkov. V stilu klasične naslovnice je bilo bralcem servirano vsebinsko sporočilo. Seveda, časniki so na koncu pripisali drobni podpis, da gre za propagandni material, in so formalno gledano zadostili kriterijem, ločitve novinarskega od reklamnega teksta. Z ostro reakcijo so resda reagirali v Društvu novinarjev Slovenije, opazni protesti so prišli iz vrst »Večerovih« časnikarjev, a s tem so se izčrpali odzivi medijev in kritikov, tema še zdaleč ni dosegla obsega, ki ga doživi najbolj banalni politični, verbalni ali gospodarski spopad.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Adriano Fabris: Etika komunikacije
Zakaj sploh postaviti vprašanje komunikacije kot take? Politična komunikacija je prevzela slog in vsebino reklam. Za »dobro komuniciranje« šteje učinkovito prenašanje informacij od pošiljatelja k prejemniku. A v tem primeru je prejemnik le tarča, le objekt, ki sprejema sporočilo. Tako stanje bi lahko imenovali tudi manipulacija. In v tej točki se angažira Fabris, saj stremi h komunikaciji, ki je dialoška, kjer ta, ki začne komunikacijo, pričakuje besedni odgovor. Komunikacija zanj pomeni razpreti skupni prostor odnosov med sogovorci. Drugače pademo v smrt komunikacije, ta preneha biti večstransko izmenjavanje pogledov, mnenj, sporočil etc.
-
Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Michel Foucault: Družbo je treba braniti
Predavatelji običajno prenašajo že objavljena znanja, Foucault pa je publiki na Collège de France predstavljal mišljenje kot tako. Za objekt je vzel zgodovino prihoda Frankov v Galijo na primerih manj znanega zgodovinopisja 18. stoletja. Občinstvo je napeljal na čas, ki je bil neznan, s temo, ki jo je poznalo ohlapno, potem pa ga skozi premišljevanje vodil kakor skozi dramo. Kdaj dobesedno, ko je Shakespeara in Racina bral kot politične ideje v odnosu do aktualnih monarhij.
-
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je odločil, da zakonsko pravilno vložena zahteva sindikata migrantskih delavcev, ni zakonita. Razglasil jo je za zlorabo in za poskus vladavine ulice nad pravno državo. Skratka, če zlorabljaš pravne postopke, ti niso dovoljeni.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Alenka Puhar: Mojster dobro zasukanih stavkov
Figura, ki je utelesila prvo polovico slovenske zgodovine 20. stoletja: bratranec Ivana Cankarja in njegov tesni sopotnik, Finžgarjev prijatelj, urednik »Doma in sveta«, avtor prve zbirke intervjujev »Obiski«, utemeljitelj umetnostne zgodovine, briljanten stilist, izdajatelj zbranih del Ivana Cankarja, duhovnik, ki je odložil talar, ker se je vnel za zakonski stan, izstopil iz Cerkve, a ni doživel anateme, Koroščev svetovalec, liberalec med konservativci, prodorni akter predvojnih kongresov PEN, bil sam po sebi institucija s »Cankarjevim krogom«, zbiratelj umetnin, minister v kraljevih vladah, ambasador pod monarhom in pod komunisti, se kot odposlanec kralja Petra na Visu 1944 navdušil nad Titom, nasprotnik domobranskega sodelovanja z okupatorji, pod partijskim režimom padel v osamo in pod nadzor Udbe, a vztrajal kot aristokrat, ki je konec štiridesetih let v brk novemu redu prirejal zasebne slavnostne večerje.
-
Še nikoli v zgodovini ni človek živel v tako uničenem okolju in še nikdar ni človeštvo dnevno použilo tolikšno količino zdravil kot danes. Preživeti bo vsak čas pravi podvig. Zrak je poln izpušnih plinov in trdih delcev, v hrani s trgovinskih polic redno najdevajo rakotvorne snovi in hormonske motilce, sadje in zelenjava sta polna pesticidov, pitne vode je vse manj. Vsekakor razlog, da Dan zemlje postane dan pozornosti in refleksije o okolju. A kje neki, Dan OF ga na Slovenskem desetkrat preglasi, čeprav je le klasični ideološki praznik starega režima. Ko ga je Kardeljeva oblast leta 1951 za sedemnajst let iz državnega praznika spremenila v navaden dan, tega nihče ni opazil. A tudi če ga vzamemo z vso naklonjenostjo, je vsebinsko absurden. 27. aprila 1941 so namreč različne skupine od komunistov do sokolov sklenile, da se bodo uprle okupatorjem. Toda prvi oboroženi spopad z okupatorjem so imeli tigrovci, ki k ustanoviti OF sploh niso bili povabljeni niti niso vedeli zanjo. 13. maja 1941 je na Mali gori padel v spopadu z italijanskimi karabinjerji član Tigra Danilo Zelen, ki je že leta 1938 pripravljal atentat na Mussolinija. Skratka, slovenski upor se je začel povsem mimo OF. A uradna partijska zgodovina ga je zakrila in za desetletja izmaknila kolektivnemu spominu.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Mitja Saje: Zgodovina Kitajske
Arhaična doba, klasična, cesarstvo, republika, državljanska vojna, ljudska republika, postmaoistična doba, ki Kitajsko postavi v svetovni vrh. Štiri tisoč let državnosti je obseg, ki Kitajsko postavlja zunaj vseh predstavljivih okvirov zgodovine. Natančno in pregledno delo, ki mu sledi napotek za nadaljnja branja v podobi nekajstranskega seznama knjig, napisanih v evropskih jezikih.
-
Ko je februarja SDH prek noči zamenjal del nadzornikov NLB, so opozicija in mediji poskočili s kritikami, da so novo izbrani neprimerni, saj so bili poprej v vrhu iste banke, ki se je potapljala nekaj milijardni luknji. A premier Miro Cerar ml. in njegovi so kritike preslišali in zadovoljno pritrjevali izboru. Zdaj ko so na en mah odstopili trije novo inštalirani nadzorniki, vladna partnerja Desus in SD zahtevata odstop vodstva SDH s predsednikom Markom Jazbecem vred. Kaj pa pravi vladajoča stranka? Njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kustec Lipicer presoja, da ne gre za strokovne in politične odločitve, ker da so trije člani odstopili na osebno željo. Mhm? Trije novopečeni nadzorniki odstopijo sočasno in vsi trije z vsak posebno osebno zgodbo. Nak, na dan odstopa je na sestanku nadzornega sveta sodeloval predstavnik ECB Ivaylo Blagoev, rezultat njegovega obiska pa je bil takojšnji umik trojice. SMC se očitno ukvarja samo še s tem, kako bi svojo katastrofalno realnost prikazovala kot osebno muhavost.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Poročevalski tandem je popisal desetletje množičnega begunstva na nevralgičnih točkah: od Melille, Lampeduse, Lezbosa, Patrasa, Kobanija, doline Beka, Izmirja, Kosa, Aten, Gevgelije, Subotice pa do Slovenije. Avtor niza pretresljive izpovedi in popisuje trpka doživetja. Njegov fokus sta beg in kalvarija nesrečnikov. O isti temi je švedski antropolog Ruben Andersson napisal knjigo »Illegality, Inc.« (2014), v kateri pa ni dominantno trpljenje, temveč pogled onkraj: od kod so bežali, kako so se povezale evropske in afriške policije, kdo je financiral prevoze, vloga humanitarnih organizacij in nastanek biznisa civilnih družbenikov v Maliju, vrnjeni begunci in njihov status med domačini, vrtoglavi porast budžeta Frontexa na račun begunstva etc.
-
Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi rekli: skrbno novinarsko delo, ki pač razkrinkava rabote.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Diogen Laertski: Življenja in misli znamenitih filozofov
Osredotoča se namreč na njihovo vsakdanje bivanje, javne nastope in citira njihove ulične polemike. A vsakemu najprej pripiše, pri kom je študiral; eden je začel pri Ksantu in nato prešel h Krantorju, drugi denimo je ostajal le pri Aristotelu. Kakšna vrednota je bil uk, pove Antistenovo bivanje, saj je ta vsak dan prehodil osem kilometrov, da je prišel do pogovora s Sokratom! Mož je Atencem svetoval, naj izglasujejo, da so osli konji; ko so ga ti začudeno pogledali, jim je zabrusil: saj za stratega postavljate neizkušenega človeka tudi samo z glasovanjem.
-
Panamska afera ali razkritje seznama podjetnikov, ki imajo tam papirnate sedeže podjetij, da bi se izognili plačevanju davkov v matičnih državah oziroma da bi neopazno izpeljali poslovne rabote, je nesporni medijski bum. Seveda pa velja pri tem ohraniti nekaj distance, ki jo je v najboljši meri demonstriral voditelj »Odmevov« Slavko Bobovnik, ki je ministru Goranu Klemenčiču zastavil retorično vprašanje: slovenske delavce, ki delajo v Avstriji, kjer plačajo manj davkov, nato dodatno obdavči slovenska država, medtem ko podjetniki s skokom v davčno oazo obdržijo milijonske zaslužke, ne da bi od njih plačali davek državi.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Zgodba o deklici, ki jo pri štirih spolno zlorabi ded, v naslednjih letih pa ob soudeležbi matere postane objekt očetovih spolnih igric. Horror, ki iz otroštva v družini napravi pekel.
-
Vladna večina je uzakonila novelo, ki industriji dopušča večje izpuste škodljivih snovi v okolje. Dejstvo, da je nedavno Državni svet enoglasno zavrnil tak zakonski predlog, ni prižgalo rdeče luči, ob kateri bi se poslanska večina ob vnovičnem glasovanju premislila. Še manj skupina protestnikov iz vrst ekoloških aktivistov, ki je demonstrirala pred parlamentom. Teve kamere so zabeležile deveterico. Res neznatno, toda tudi pomladi 1968 po vdoru sovjetskih tankov v Prago se je pred Kremljem zbralo sedem demonstrantov. Disidente je policija popisala in jim še naprej grenila bivanje, toda 23 let kasneje je mogočna diktatura ZSSR padla, pisatelj Andrej Sinjavski pa je medtem iz disidenta postal eno osrednjih imen med ruskimi intelektualci.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Marko Jenšterle: Intervjuji: Latinska Amerika skozi pogovore
Skoraj 50 zgodb velikih imen literature, glasbe, politike in filma.
-
Po svečani proslavi v Ljubljani in po sprejemu pri državnem vrhu se je skakalni prvak Peter Prevc vrnil v Dolenjo vas, kjer so mu sokrajani pripravili topel sprejem. Toda tudi tokrat so se na njegovo popularnost prilepili politiki: na pot v domači kraj ga je osebno pospremil kar predsednik države Borut Pahor. Jasno, pokazal je rešpekt do velikega zvezdnika. A to je storil že dan poprej, ko ga je sprejel v predsedniški palači. Človek bi si zaželel malo miru, nekaj blagodejne depolitizacije v osebnih rečeh brez predsednikov in premierov.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Chantal Mouffe: Agonistika; misliti svet politično
Knjiga torej, ki premišljuje in nadgrajuje politične teorije. Habermas je mislil družbo kot javni kraj, na katerem antagonisti iščejo konsenz, Mouffova pa izhaja iz mnenja, da imajo različne skupine povsem nezdružljive ideje in načela. Seveda zavrača tudi komunizem kot utopijo in neuspešno prakso sobivanja različnosti. Skratka, politični tekmeci bodo vseskozi v spopadu, toda pri tem ne bodo poskušali izničiti drug drugega. Vsak si bo prizadeval za zmago svojega načela, a bo spoštoval pravico drugih do realizacije drugačnih načel. Agonistični boj je torej permanenten, konfrontacija političnih stališč pa pogoj za vitalno demokracijo. Samo če imajo državljani možnost dejavnega izražanja, jih ne bo zadela apatija, ampak bodo vseskozi dejavni.
-
Kriminalisti in tožilstvo so zadevo »Bratušek« prignali do sodišča, ki naj bi opravilo še pogovore z aktualnima predsednikoma države in vlade. Reč spominja ne lovljenje čarovnice in na zlorabo organov pregona.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Henry David Thoreau: Walden: življenje v gozdu
Kaj narediti, če te država duši z davki, s plačo pa komaj plačaš stanovanje in strežeš dnevnim nakupom? Kje najdeš uteho in preobrneš smisel življenja?
-
Naposled je v Sloveniji zmagal prav. Prvi mož policije Marjan Fank je udaril s pestjo in napovedal, da bodo odpustili sedem policistov, ki so se pred meseci ukvarjali z alkotestom ministra Borisa Koprivnikarja. Zlorabi položajev je napraviti konec. In celo premier Miro Cerar ml., ki preden kaj izreče, pove, da si bo vzel čas za premislek, je tokrat udaril kot strela – to je prav, to bo zgled za vse!
-
Kriminal je običajno tema kaznovanja, a Hobsbawm ga vzame kot objekt študije. Ki pa je napisana esejistično in zato še posebej bralno izzivalna. Avtor podrobno prečeše čas od 17. stoletja, osrednja je kajpak Evropa, a seže tudi v obe Ameriki, Azijo in stopi sem ter tja celo v Afriko. Bolj vsebinski naslov bi se sicer glasil – socialno razbojništvo, zakaj njegovi banditi niso navadni tatovi in kriminalci, temveč uporniki proti oblasti. Tako v to temo za hip uvrsti tudi stare ruske revolucionarje s Stalinom na čelu, ki so ob fin-de-sieclu ropali banke. Razbojništvo predstavlja kot gesto skupin, ki so se v imenu individualnosti uprle socialni podrejenosti in torej utelešale svobodo. Socialni razbojnik je bil vseskozi povezan z okoljem, in če se je odločil, da razbojništvo opusti, je zlahka našel svoje mesto v družbi. Dober razbojnik je imel socialni ugled, vseskozi se je namreč opiral na sorodnike, sosede in skupnost. Najsibo španski anarhist Sabaté, Perujec Benel, balkanski hajduk, Zelim Kan iz Dagestana, italijanski brigant ali francoski Salambier. Delo se posebej posveča socialnemu izvoru, naravi razbojništva, momentom maščevanja, reformatorskim idejam …
-
Potem ko teče policijska stavka v neskončnost, ne da bi premier Miro Cerar ml. organiziral redna, če ne kar dnevna pogajanja za čimprejšnje končanje vitalnega problema, se je dogodil salto mortale. Še včerajšnji sindikalni junak Zoran Petrovič je zdaj osrednji medijski negativec in predsednik vlade je lahko krenil v protinapad. Skupina policistov pravijo, da je ministru Borisu Koprivnikarju nastavila past in ga ustavila na test alkoholiziranosti. Medtem ko je bil direktor policije Marjan Fank tokom stavke nezainteresiran opazovalec, je sedaj skočil v prvi plan z napovedjo, da gre pri dejanju policistov za kaznivo dejanje.
-
Ameriški kirurg indijskega rodu prek osebne zgodbe svojega očeta, nekaterih pacientov in zdravniškega uvida odpira temo zdravljenja neozdravljivih. Človek dočaka trenutek, ko mu tudi medicina ne pomaga več. Vitalnega starca je tako zadel uničujoči tumor hrbtenjače, ki bi ga lahko napravil za tetraplegika, a bil je že tako razžrt, da je bila tudi operacija brez velikih obetov. Sam, kirurg po poklicu, se je odločil, da raje nadaljuje z igranjem tenisa in dobrodelnimi projekti, dokler ga bodo pač noge nosile. In si je priboril še nekaj spodobnih let.
-
Po četrt stoletja slovenske države se velja vprašati: kaj je sploh smisel države? Slavnostne akademije državnega vodstva, spomini očetov državnosti, Prešernove proslave, kjer se kulturna genijalnost meri z deklamiranjem prevodov »Zdravljice« v arabščino in druge jezike?
-
Knjiga je že več kot pol stoletja biblija za plesalce, igralce, športnike, fizioterapevte in študente kineziologije. Študija o uravnovešanju sil, ki delujejo na človeško telo med premikanjem in med sedenjem.
-
Čudna pota medijske pozornosti
Vlada je naposled le izročila magnetogram razvpite seje o komisarki Bratušek in mediji so potem dva dni secirali poslednji detajl komisarske zgodbe. Se je Alenka Bratušek predlagala sama, kaj so govorili ministri – v resnici pa vihar za ništrc. Ambiciozna gospa je pred letom in pol strmoglavila na volitvah, bila ob komisarsko apanažo, vse je bilo povedano in kritizirano že pred poldrugim letom. Popolni nesmisel oživljanje moralnega zgražanja nad že davno padlo žrebico. Pač, vlada, ki pred letom ni hotela izpolniti zahteve informacijske pooblaščenke po objavi spornega magnetograma, in je zadevo raje gnala po sodiščih, je tokrat brez nadaljnjih pritožb obelodanilo afero Bratušek. Pretkano je vrgla kost medijem, ki so jo tako popadli, da so za hip pozabili na fatalne rabote aktualne vlade.
-
Jure Gašparič: Izza parlamenta
Avtor predstavlja zgodovinski pregled škandalov, pretepov in ubojev v parlamentu, zraven pa postreže še s podatki o plačah, skupščinskem bifeju, korupciji, uradnikih ter stavbah, v katerih je deloval. Dogajanje postavi v zgodovinski okvir, ko pokaže stremljenja kralja Aleksandra, ki je parlament vseskozi omejeval, minimiziral njegovo vlogo in ga leta 1929 tudi razpustil.
-
V Londonu se je vršila donatorska konferenca za pomoč od vojne opustošeni Siriji. Po številki prav uspešna, saj so donatorji zbrali 9 milijard evrov. Slovenski mediji so poročali o prispevkih posameznih držav in ovekovečili izjave voditeljev V. Britanije, Nemčije in Slovenije. Kot eno najpomembnejših vesti s konference so tako prinesli tudi »sirski pogled«, ki ga je izrekel premier Miro Cerar, ml. A kaj je bila že vsebina srečanja? Nagovori premierjev ali finančna pomoč? Finančna pomoč, ki jo je namenila nemška kanclerka Angela Merkel šteje 2,3 milijarde, donacija, ki jo je velikodušno ponudil prvi mož slovenske vlade, pa 200 tisočakov. Delež Slovenije v primerjavi z Nemčijo je 0,01 odstotka oziroma ena desettisočinka, ali če prevedemo v aktualno govorico – to je vsotica, ki jo je aktualni premier zaslužil v nekaj letih samo s pogodbami svojih s.p. poleg svoje profesorske plače.
-
Prav kronike, ki jih pišejo novinarji o svojem mediju, prinašajo vpogled v nevidno tehnologijo novinarske profesije. Pisanje denimo Viktorja Blažiča (Delo), Bogdana Novaka (Pavliha) in Saše Veronika (nacionalka) se posveča notranjim spopadom in cenzuri, Štakulovo delo pa je večinoma afirmativno, kdaj prav sindikalistično tovariško, čeravno se v njem prikažejo tudi pikri zapisi o posameznih televizijskih veljakih in političnih posegih. V tem segmentu je to čtivo, ki ga bodo s posebnim veseljem prebirali nekdanji avtorjevi sodelavci.