Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Socialna diskriminacija na kopališču

    Dasiravno število vernikov v katoliški cerkvi statistično upada, pa se kardinalu Francetu Rodetu lahko le smeji. Slovenija je postala dežela visokega moralizma. Pred dnevi je odstopil predsednik Pena Evald Flisar, potem ko so medije zasedli množični protesti zaradi njegovih seksističnih besed v pismu mladi kritičarki. Skrb za korekten besednjak je nato v časniku Delo zadela tudi znanega profesorja, ki so mu izbrskali in objavili deset let staro zasebno pismo, ocenjeno kot primer mačistične arogance. A ob pedantni skrbnosti nad korektnim govorom do naslovnic ženskega spola je simptomatična odsotnost angažmaja v primeru zlorabljanja moči moških oblastnikov do podrejenih žensk. Pred meseci je NPU ob preiskavah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića obelodanil, da je slednji za spolne usluge zaposleni v Mestnih lekarnah pomagal pri stalni službi. A takrat se o tej temi po osrednjih medijih ni obširno pisalo in feministična društva tudi niso zahtevala županovega odstopa. Družba natančno zazna in odregira na besedno nekorektnost, medtem ko je do seksualne zlorabe vodstvenih funkcionarjev brezbrižna. Kot da bi vladala mentaliteta tercijalk!

  • Bernard Nežmah

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berger: Povzetki

    Kot književni urednik je tri desetletja izbiral, kateri izmed svetovnih literatov bo v prevodu prišel med slovenske bralce, vmes prevajal knjige, pisal gledališke kritike in napisal pol ducata knjig. Kaj bomo torej prebrali v dnevniških zabeležkah?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Brez vode in jezika

    Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Veliki premišljevalec

    Vlada je besna na stavkajoče in vodstvo Luke Koper, poleg upora ulice jim očita še nekaj milijonov izgub, ki jih je odnesel štrajk. Lep zgled preudarnega gospodarja državne blagajne.

  • Bernard Nežmah

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Irvin D. Yalom

    UMco, Ljubljana 2016

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Bernard Nežmah: Drzni v poslušanju

    Zakonski predlog vlade, da uzakoni možnost, da so na fakultetah predavanja samo v angleškem jeziku, je sprožil številne ugovore in peticijo uglednih univerzitetnikov. In Državni svet je pripravil posvet, na katerem naj bi soočali in iskrili argumente zagovorniki in nasprotniki. Toda namesto dialoga so se vrstili ekspozeji šolskih in kulturnih ministrov Maje Makovec Brenčič in Antona Peršaka, za njima je nastopil akademik in veliki lingvist Janez Orešnik z duhovitim govorom, v katerem je orisal strukturne nevarnosti novega zakona, nato pa so se zvrstili še kritiki in podporniki, ne da bi organizator priredil možnost takojšnjih replik in spopada mnenj. Še več, po slabi polovici programa je ključna ministrica zapustila posvet. Srečanje, ki naj bi omogočilo vladi, da sliši poglede drugih, jih bodisi pobije ali pa jim prisluhne, se je sprevrglo v farso demokracije. V partijskem režimu oporečniki niso smeli objavljati svojih nestrinjanj s komunistično partijo, danes nasprotniki vladne politike sicer lahko javno govorijo, a vpijejo v prazno, ker jih oblast sploh nima namena slišati.

  • Bernard Nežmah

    1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Fabrice Hadjadj: Kaj je družina?

    Hadjadj, nekoč ateist, zdaj kristjan, ne izhaja iz praktične danosti, da ljudje živijo tudi v istospolnih skupnostih, ki jih sami imenujejo družina, ne postavi strukturne primerjave z drugimi skupnostnimi bivanji, kot jo tvorita denimo starec in njegov pes, niti ne seže v zgodovino komunizma, ki je sistematično razbijal družino kot temeljno celico.

  • Bernard Nežmah

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Richard J. B. Bosworth: Mussolini

    Napisana je kronološko, razdeljena na 18 poglavij, zasnovana na arhivih, memoarih, časopisnih člankih, na koncu pa avtor postreže bralcu še s 70 strani bogato bibliografijo del o Mussoliniju. V primerjavi s Titovimi biografijami delo natančno razkriva podrobnosti dučejevega življenja. Učenje jezikov, službovanja, emigracija v Švici, prevajanje (Kropotkin, Kautsky), novinarstvo, zapor, ljubice, kariera, vodenje države in … imperija, srečanja in dialogi s Hitlerjem in drugimi politiki, njegov padec in ustrelitev z obešanjem. Bosworthov princip pisanja je eklektična pot skozi čas, na kateri ima bralec občutek, da sledi zgolj načrtu priti do konca, vmes pa podrobno čim več popisati. Tako zelo plastično prikaže kult osebnosti: bil je najbolj fotografiran človek v zgodovini. Obstaja 30 milijonov njegovih posnetkov v 2500 motivih. V Etiopiji so mu postavili celo orjaški spomenik à la sfinga. Še bolj plastično so prikazana delovanje fašistične stranke in osebna rivalstva, jasno tudi krutosti – nekajdnevni pokol od tri do trideset tisoč Etiopijcev kot maščevanje za atentat; s fašistično okupacijo Jugoslavije in tudi Albanije opravi z nekaj odstavki.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Pamflet

    SMC postaja tovarna kadrov

    Po četrt stoletja slovenske države so polemike o eni ali dveh proslavah, ali o tem, kateri politik bo sedel in govoril na svečanosti, obstranska tema. Same oblike proslav pač ne zrcalijo uspešnosti družbe. Bolj smiselno je pogledati na nogometno prvenstvo Evrope, kjer se je Islandija uvrstila v osmino finala. Država, ki šteje približno toliko prebivalcev kot slovensko glavno mesto, je uspela mobilizirati svoj know how v zares impozantni meri. Državi sta sicer podobni tudi v usodnosti bančnih lukenj, in različni, kot da prihajata z dveh planetov, ko gre za sodno preganjanje velikih bankirjev.

  • Bernard Nežmah

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Alessandra Lavagnino: Družina Daneu, starinarji

    Vrh sage, ki sega skozi več generacij, je v literaturi postavil Thomas Mann z Buddenbrookovimi. Zgodba o Vincencu Daneuu z Opčin, ki je postal veletrgovec s starinami v Palermu, ni literatura, saj se izogne osebnim odnosom in psihološkim portretom.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Po toboganu v prihodnost

    Premieru Miru Cerarju ml. je naposled uspelo. Vlada je skupaj s sredstvi EU investirala skoraj pol milijarde v obnovo železniške proge Pragersko-Hodoš. Podatki so fascinantni: 109 kilometrov tirov, na katerih bodo vlaki lahko razvili hitrost do 160 km na uro, bo prelomnih, saj se bo vožnja lokalnih vlakov skrajšala za 36, tovornih pa za 40 minut. Zadovoljni so lahko tako potniki, biznis in ekologija. Prvi prihranijo pri času, drugi povečajo zaslužek, tretji bo prizaneseno z manj kamionskimi izpuhi. Časnik Delo je za nagrado objavil foto predsednika vlade, ki ga je postavil prek polovice naslovnice kot malega boga, ki stoji sredi kupeja. In podobo podpisal z njegovimi besedami vzhičenja: »Slovenija je resnično na poti v prihodnost.«

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Kulturicid sredi Ljubljane

    Četrt stoletja slovenske države ne pomeni le izstopa iz nekdanje Jugoslavije, temveč tudi konec partijskega režima. Ena izmed značilnosti starega obdobja je bila oblast, ki proti državljanom ukrepa sredi noči. Tako je ravnala UDBA, ki je tekom noči vršila vdore v stanovanja in aretacije. Aparat, ki bi lahko deloval pri belem dnevu, je z nočnimi akcijami širil še dodatni strah. Danes policija ravna drugače: tudi ko so kriminalisti NPU preiskovali sum, da ljubljanski župan Zoran Janković zahteva podkupnine od gradbenikov v višini desetih odstotkov, niso prišli po župana sredi spanca, ampak na začetku dneva. Ponoči, se je zdelo, so na delu samo še kriminalci.

  • Bernard Nežmah

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Robert N. Proctor: Zlati holokavst

    Zakaj sploh brati tak korpus profesorja zgodovine na Stanfordu, ki jemlje kajenje kot najhujše zlo? – Kdor je proti, ne potrebuje novih argumentov, kdor je za, si ne bo naložil neskončne torture enosmerne misli.

  • Bernard Nežmah

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Carlos Pascual: O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih

    Knjiga literata in kulturnika, ki že nekaj let biva v Ljubljani, prinaša distanco, ki postavi pod vprašaj samoumevnosti. Paul Britten Austin je pred pol stoletja napisal delo On being swedish, ki je postalo kultno branje, saj je v njem razkrival sistem razlik, ki tvorijo švedsko mentaliteto. Pascual se resda ni lotil sistematičnega antropološkega projekta, je pa skozi esejistično refleksijo opisal trenutke, ki so ga spravljali v začudenje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Zgodovina se vrača kot farsa

    Premišljevanje, iskanje manj znanih dejstev iz zgodovine ter njeno reinterpretiranje je sploh pogoj, da bi lahko mislili sedanjost. Pozaba zgodovine pač proizvede farso, v slovenskem primeru recimo ponovitev megalomanske luknje v proračunu zaradi gradnje avtocest. V devetdesetih in na začetku tisočletja je veljalo, da so investicije v ceste in kreditiranje velikih podjetij, ki kot za stavo prevzemajo tekmece in druga podjetja, model in zanesljiva pot v prosperiteto države. Rezultat so nekajkrat preplačane avtoceste in propadli ali popolnoma zadolženi »SCT«, »Vegrad«, »Mercator«, »Merkur«, »Pivovarna Laško« etc., ki so povzročili razvpito bančno luknjo.

  • Bernard Nežmah

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Claude Lévi-Strauss: Žalostni tropi

    Eden največjih francoskih mislecev XX. stoletja je vtisnil pečat številnim generacijam s Strukturalno antropologijo, Divjo mislijo in štirimi knjigami Mitologij. Čeravno je vseskozi pisal študije in razprave, je enkrat napravil izjemo in objavil literarno delo. Že ob izidu so Žalostni tropi osvojili intelektualno publiko, zdaj pa so s kratko zamudo pol stoletja doživeli še slovenski prevod.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Izpuhtela realnost

    Zadnji torek je odjeknila preiskava NPU v podjetjih Stojana Petriča, prvega moža koncerna »Kolektor«. Rabota v višini 3,2 milijona je zanimala več deset kriminalistov, ki so opravili številne hišne preiskave in pridržali nekaj osumljenih. Izrisuje se nova različica že znanih prevzemov iz prejšnjega desetletja, ki so končali v bankrotih in na sodiščih. Tema, ki sta jo v udarnih minutah obširno predstavili osrednji televiziji TV SLO in POP TV, in sta jo postavila na naslovnico velika dnevnika »Dnevnik« in »Večer«. Še za enega sanjskih direktorjev Kučanovega »Foruma 21« se je izkazalo, da je osumljen gospodarskega kriminala. Tu ni bilo dvoma, kaj je osrednji dogodek dneva. Toda kdor je odprl sredino »Delo«, je lahko le neuspešno taval za krucialno temo. Ni je bilo ne naslovnici, ne na prvih sedmih straneh, pojavila se je šele v rubriki «Kronika« v prav sramežljivo majhnem obsegu, ki je bil občutno manjši celo od sojenja možakarju, ki je z letvijo preganjal psa in se stepel z njegovim lastnikom. A pozor, članek o osrednjem dogodku je v »Delu« le ponatisnjen prispevek, ki ga je objavila tiskovna agencija STA. Se pravi, da se noben izmed njegovih novinarjev ni ukvarjal z najbolj vratolomno akcijo NPU!??

  • Bernard Nežmah

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Nina Rman in Matevž Novak: 70 geoloških zanimivosti Slovenije

    Urednika v njem opozorita na stare kamnine, fosile in nenavadne vodne izvire. V Podpeči pogled uzre litiotidne školjke, v Tunjiškem gričevju morske konjičke, na Vačah je ohranjena fosilna morska obala, zavrove (vrstnik dinozavra) stopinje je moč ugledati pri Godoviču, čas delujočih vulkanov je ustvaril bazalt na Stopniku in stebre lave ob gozdni poti na Strehovcu, čudo apnenca v rdeči barvi je najti na Rdečem robu, njegovo črno različico v Dovžanovi soteski, pisani pesek v Krški kotlini, opuščeni peskokop Ravno, kjer v že na daleč opaznih luknjah gnezdijo ptice čebélarji, edinstveno kamnino čizlak na Pohorju, tam so tudi diamanti, ki pa so varni pred človekom, saj merijo le nekaj mikrometrov in so zato nevidni za človeško oko.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Mediji, politiki in vera

    Prejšnji teden so na isti dan trije veliki dnevniki »Delo«, »Večer« in »Dnevnik« objavili identično naslovno stran. Od prve do zadnje črke. Vsebina je bila apologija podjetja »Mercator« in hvalnica njegove ponudbe eko, bio in vseh naj poljskih pridelkov. V stilu klasične naslovnice je bilo bralcem servirano vsebinsko sporočilo. Seveda, časniki so na koncu pripisali drobni podpis, da gre za propagandni material, in so formalno gledano zadostili kriterijem, ločitve novinarskega od reklamnega teksta. Z ostro reakcijo so resda reagirali v Društvu novinarjev Slovenije, opazni protesti so prišli iz vrst »Večerovih« časnikarjev, a s tem so se izčrpali odzivi medijev in kritikov, tema še zdaleč ni dosegla obsega, ki ga doživi najbolj banalni politični, verbalni ali gospodarski spopad.

  • Bernard Nežmah

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Adriano Fabris: Etika komunikacije

    Zakaj sploh postaviti vprašanje komunikacije kot take? Politična komunikacija je prevzela slog in vsebino reklam. Za »dobro komuniciranje« šteje učinkovito prenašanje informacij od pošiljatelja k prejemniku. A v tem primeru je prejemnik le tarča, le objekt, ki sprejema sporočilo. Tako stanje bi lahko imenovali tudi manipulacija. In v tej točki se angažira Fabris, saj stremi h komunikaciji, ki je dialoška, kjer ta, ki začne komunikacijo, pričakuje besedni odgovor. Komunikacija zanj pomeni razpreti skupni prostor odnosov med sogovorci. Drugače pademo v smrt komunikacije, ta preneha biti večstransko izmenjavanje pogledov, mnenj, sporočil etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Kraljestvo velikih in malih

    Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????

  • Bernard Nežmah

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Michel Foucault: Družbo je treba braniti

    Predavatelji običajno prenašajo že objavljena znanja, Foucault pa je publiki na Collège de France predstavljal mišljenje kot tako. Za objekt je vzel zgodovino prihoda Frankov v Galijo na primerih manj znanega zgodovinopisja 18. stoletja. Občinstvo je napeljal na čas, ki je bil neznan, s temo, ki jo je poznalo ohlapno, potem pa ga skozi premišljevanje vodil kakor skozi dramo. Kdaj dobesedno, ko je Shakespeara in Racina bral kot politične ideje v odnosu do aktualnih monarhij.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Pravo v rokah oblasti

    Predsednik državnega zbora Milan Brglez je odločil, da zakonsko pravilno vložena zahteva sindikata migrantskih delavcev, ni zakonita. Razglasil jo je za zlorabo in za poskus vladavine ulice nad pravno državo. Skratka, če zlorabljaš pravne postopke, ti niso dovoljeni.

  • Bernard Nežmah

    29. 4. 2016  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Alenka Puhar: Mojster dobro zasukanih stavkov

    Figura, ki je utelesila prvo polovico slovenske zgodovine 20. stoletja: bratranec Ivana Cankarja in njegov tesni sopotnik, Finžgarjev prijatelj, urednik »Doma in sveta«, avtor prve zbirke intervjujev »Obiski«, utemeljitelj umetnostne zgodovine, briljanten stilist, izdajatelj zbranih del Ivana Cankarja, duhovnik, ki je odložil talar, ker se je vnel za zakonski stan, izstopil iz Cerkve, a ni doživel anateme, Koroščev svetovalec, liberalec med konservativci, prodorni akter predvojnih kongresov PEN, bil sam po sebi institucija s »Cankarjevim krogom«, zbiratelj umetnin, minister v kraljevih vladah, ambasador pod monarhom in pod komunisti, se kot odposlanec kralja Petra na Visu 1944 navdušil nad Titom, nasprotnik domobranskega sodelovanja z okupatorji, pod partijskim režimom padel v osamo in pod nadzor Udbe, a vztrajal kot aristokrat, ki je konec štiridesetih let v brk novemu redu prirejal zasebne slavnostne večerje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 4. 2016  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Noč Zemlje

    Še nikoli v zgodovini ni človek živel v tako uničenem okolju in še nikdar ni človeštvo dnevno použilo tolikšno količino zdravil kot danes. Preživeti bo vsak čas pravi podvig. Zrak je poln izpušnih plinov in trdih delcev, v hrani s trgovinskih polic redno najdevajo rakotvorne snovi in hormonske motilce, sadje in zelenjava sta polna pesticidov, pitne vode je vse manj. Vsekakor razlog, da Dan zemlje postane dan pozornosti in refleksije o okolju. A kje neki, Dan OF ga na Slovenskem desetkrat preglasi, čeprav je le klasični ideološki praznik starega režima. Ko ga je Kardeljeva oblast leta 1951 za sedemnajst let iz državnega praznika spremenila v navaden dan, tega nihče ni opazil. A tudi če ga vzamemo z vso naklonjenostjo, je vsebinsko absurden. 27. aprila 1941 so namreč različne skupine od komunistov do sokolov sklenile, da se bodo uprle okupatorjem. Toda prvi oboroženi spopad z okupatorjem so imeli tigrovci, ki k ustanoviti OF sploh niso bili povabljeni niti niso vedeli zanjo. 13. maja 1941 je na Mali gori padel v spopadu z italijanskimi karabinjerji član Tigra Danilo Zelen, ki je že leta 1938 pripravljal atentat na Mussolinija. Skratka, slovenski upor se je začel povsem mimo OF. A uradna partijska zgodovina ga je zakrila in za desetletja izmaknila kolektivnemu spominu.

  • Bernard Nežmah

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Mitja Saje: Zgodovina Kitajske

    Arhaična doba, klasična, cesarstvo, republika, državljanska vojna, ljudska republika, postmaoistična doba, ki Kitajsko postavi v svetovni vrh. Štiri tisoč let državnosti je obseg, ki Kitajsko postavlja zunaj vseh predstavljivih okvirov zgodovine. Natančno in pregledno delo, ki mu sledi napotek za nadaljnja branja v podobi nekajstranskega seznama knjig, napisanih v evropskih jezikih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Črni rudnik in padli drevored

    Ko je februarja SDH prek noči zamenjal del nadzornikov NLB, so opozicija in mediji poskočili s kritikami, da so novo izbrani neprimerni, saj so bili poprej v vrhu iste banke, ki se je potapljala nekaj milijardni luknji. A premier Miro Cerar ml. in njegovi so kritike preslišali in zadovoljno pritrjevali izboru. Zdaj ko so na en mah odstopili trije novo inštalirani nadzorniki, vladna partnerja Desus in SD zahtevata odstop vodstva SDH s predsednikom Markom Jazbecem vred. Kaj pa pravi vladajoča stranka? Njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kustec Lipicer presoja, da ne gre za strokovne in politične odločitve, ker da so trije člani odstopili na osebno željo. Mhm? Trije novopečeni nadzorniki odstopijo sočasno in vsi trije z vsak posebno osebno zgodbo. Nak, na dan odstopa je na sestanku nadzornega sveta sodeloval predstavnik ECB Ivaylo Blagoev, rezultat njegovega obiska pa je bil takojšnji umik trojice. SMC se očitno ukvarja samo še s tem, kako bi svojo katastrofalno realnost prikazovala kot osebno muhavost.

  • Bernard Nežmah

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Boštjan Videmšek: Na begu

    Poročevalski tandem je popisal desetletje množičnega begunstva na nevralgičnih točkah: od Melille, Lampeduse, Lezbosa, Patrasa, Kobanija, doline Beka, Izmirja, Kosa, Aten, Gevgelije, Subotice pa do Slovenije. Avtor niza pretresljive izpovedi in popisuje trpka doživetja. Njegov fokus sta beg in kalvarija nesrečnikov. O isti temi je švedski antropolog Ruben Andersson napisal knjigo »Illegality, Inc.« (2014), v kateri pa ni dominantno trpljenje, temveč pogled onkraj: od kod so bežali, kako so se povezale evropske in afriške policije, kdo je financiral prevoze, vloga humanitarnih organizacij in nastanek biznisa civilnih družbenikov v Maliju, vrnjeni begunci in njihov status med domačini, vrtoglavi porast budžeta Frontexa na račun begunstva etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Bakanalije v senci Paname

    Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi rekli: skrbno novinarsko delo, ki pač razkrinkava rabote.

  • Bernard Nežmah

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Diogen Laertski: Življenja in misli znamenitih filozofov

    Osredotoča se namreč na njihovo vsakdanje bivanje, javne nastope in citira njihove ulične polemike. A vsakemu najprej pripiše, pri kom je študiral; eden je začel pri Ksantu in nato prešel h Krantorju, drugi denimo je ostajal le pri Aristotelu. Kakšna vrednota je bil uk, pove Antistenovo bivanje, saj je ta vsak dan prehodil osem kilometrov, da je prišel do pogovora s Sokratom! Mož je Atencem svetoval, naj izglasujejo, da so osli konji; ko so ga ti začudeno pogledali, jim je zabrusil: saj za stratega postavljate neizkušenega človeka tudi samo z glasovanjem.