Peter Petrovčič
-
Ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev je pravilo, da je kazen za prepovedano ravnanje vnaprej določena in da je sorazmerna s hudostjo prepovedanega ravnanja. Zato se za krajo hlebca kruha ne gre v zapor, za umor pa je predpisana najvišja kazen. Iz (sorazmerne) višine sankcije za neko ravnanje lahko torej sklepamo, kako visoko družba postavlja varovane dobrine in pravice … Za kršitev zakonske obveze enakopravne zastopanosti spolov na kandidatnih listah političnih strank, s katerimi te nastopajo na volitvah, je v Sloveniji predvidena sankcija razveljavitev kandidatne liste. To velja za posamezne kandidatne liste v volilni enoti, kjer ta obveza ni bila spoštovana. Nesorazmerna bi bila sankcija prepovedi nastopa na volitvah za posamezno politično stranko.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Ddr. Jaklič in gospod Hyde
Na ustavnem sodišču so bila že v preteklosti trenja med sodnicami in sodniki. A doslej so te reči ostajale za štirimi stenami. Potem je marca leta 2017 ustavni sodnik postal ddr. Klemen Jaklič – po mnenju nekaterih čudežni deček slovenskega pravnega sveta, po mnenju drugih najbolj očitno strankarsko (SDS) pripaden ustavni sodnik v celotni zgodovini ustavnega sodišča.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Reka ljudi in ljudje v reki
Migracije so letos tudi v Sloveniji dokončno postale stalnica med najpomembnejšimi postranskimi temami za pogovore, prepire, pridobivanje političnih točk in celo za konstruktivne razmisleke. Pričakovano je bilo teh precej manj kot vsega drugega. Nekaj pa jih je vendarle bilo, spodbudila jih je tudi država, recimo ustavno sodišče, in celo politika.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Verjetno ste urejali formalnosti pri državnem organu – recimo na upravni enoti – in naleteli na gnečo pred sprejemnim okencem, na dolgotrajnost vsebinskega reševanja zadeve, na nedosegljivost uradnih oseb po telefonu. To se zgodi, kadar je zaradi številnosti vlog pritisk na upravni organ velik. Navadno takšne razmere ne trajajo večno. Za tujce, predvsem za delavce migrante, je to vsakdanjik. To potrdi že bežen obisk oddelka za tujce na ljubljanski upravni enoti – še preden se začnejo uradne ure, je čakalnica polna.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Grobova neznanih beguncev (eden je medtem že dobil ime), ki sta se utopila v Kolpi in sta pokopana na črnomaljskem pokopališču Vojna vas, so obiskali poslanci evropskega parlamenta. Ne slovenski evropski poslanci, pač pa poslanci, člani Evropske združene levice in Zelene nordijske levice.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Kršeno načelo poštenega sojenja?
Ko je ustavno sodišče odločalo o zakonu o tujcih, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič z ločenim mnenjem presenetil v več pogledih – recimo z edinim glasom za ustavnost zakona in tudi z osebnim obračunavanjem z enim od sodniških kolegov. Med tem, ko smo se vsi ukvarjali z nezaslišanostjo obračunavanja na osebni ravni ali kvečjemu neprimernostjo njegovega glasu v prid sporne protibegunske zakonodaje, je nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Franc Testen očitno edini dobro prebral ali pa vsaj razumel omenjeno ločeno mnenje. In Testen trdi, da je Jaklič namerno zavajal in celo »prilagodil« besedilo zakona o tujcih, da je lahko sploh argumentiral svoj glas za zakon.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Pomoč beguncem, ki se je sprevrgla v pomoč policiji pri obračunavanju z begunci
Ko je pred časom od izčrpanosti in podhladitve v gozdu blizu Ilirske Bistrice umrl 20-letni begunec iz Sirije, se je postavilo vprašanje, ali se begunec v stiski v Sloveniji res nima na koga obrniti, koga poklicati na pomoč. Pri umrlem beguncu je že bilo tako. Očitno se ni imel na koga obrniti ali pa si tega ni upal. Tik pred smrtjo je poklical na pomoč – a v Nemčiji živeče sorodnike, ne pa policije ali humanitarne organizacije. Nazadnje so sorodniki iz Nemčije tudi prišli in ga našli, bilo je prepozno.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Begunska pot ljudi, ki iz drugih delov sveta bežijo v Evropo, se včasih konča v »neoznačenih« grobovih. Tudi v Sloveniji. To se je zgodilo beguncema, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa. Nekaj dni kasneje je njuni trupli našla policija in nedavno so ju pokopali na pokopališču Vojna vas v Črnomlju. Na enem izmed začasnih nagrobnikov piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Na začetku oktobra je predsednik SDS Janez Janša objavil novo pesem, posvečeno domovini. V njej opeva lepote Slovenije, med drugim Orlov vrh, majhno jaso na skrajnem južnem delu griča, na katerem stoji ljubljanski grad. Širši javnosti neznano znamenitost.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Mnogi po svetu, tudi v Sloveniji, so odraščali ob komični nanizanki The Bill Cosby Show. Pravega družinskega očeta v nanizanki, Cliffa Huxtabla, je igral Bill Cosby, danes 82-letni komik. Dolga leta občudovani igralec, ki je bil med drugim v preteklosti ovenčan tudi z nagrado »Greatest Television Dad«, pa je vsa dolga desetletja imel tudi skrito, temno plat.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
V nedeljo je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na nacionalni televiziji pojasnjeval teorije zarote in delovanje neformalnih združb, ki naj bi obvladovale državo. Kot sodnik, ki je obsodil Francija Frantarja, enega izmed bolj znanih pedofilskih duhovnikov, je pokomentiral tudi ta »svoj« primer – in presenetil s pogledom na duhovnikovo skrajno zavržno ravnanje.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Kdo je usmeril prst v Accetta?
Na drugi oktobrski ponedeljek je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih, ki je vladi in državnemu zboru omogočal zaprtje meje – policija bi lahko brez izjem prenehala sprejemati prošnje za azil in ljudi prisilno vračala na Hrvaško in v druge države. Tako pač to ne gre, so odločili ustavne sodnice in sodniki. Odločili so, da ima država seveda pravico odločati o prošnjah za azil tako ali drugače, a da odločati (in sprejemati prošnje) pač mora. Ker v nasprotnem primeru trpijo pravice do azila upravičenih ljudi, ki jih določa mednarodno pravo. Gre za odločitev, ki bi jo lahko šteli med pomembnejše in ponosnejše trenutke ustavnega sodišča in bi si zaslužila primerno pozornost. A o vsebini se je kmalu prenehalo govoriti, debato je stran od nje speljal ustavni sodnik Klemen Jaklič, edini, ki je glasoval proti.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Družba
Prejšnjo sredo je v Kočevju potekala kulturna prireditev pod geslom »Stop nasilju« v organizaciji istoimenske civilne pobude. Pelo in plesalo se je, govorniki pa so opozarjali na naraščajoče nasilje mladoletniških tolp, romskih načeloma, čeprav te besede naravnost ni izrekel nihče. Iz Kočevja že več mesecev prihajajo opozorila o domnevnem pouličnem nasilju in pozivi k samoorganiziranju, državljanski nepokorščini, če država krajevnega prebivalstva ne bo zavarovala.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Le vsakega četrtega obsodi sodnik
Drame iz ameriških sodnih dvoran – retorične bravure in brezhibno poznavanje prava odvetnikov in tožilcev ter odločnost sodnika v zrelih letih –, ki jih spremljamo na malih in velikih zaslonih, obstajajo dejansko le še pred filmskimi kamerami. V ZDA je le vsakemu dvajsetemu obtožencu v kazenskem postopku dana možnost, da se zagovarja pred sodnikom. Slovenija je v tem pogledu dolgo veljala za zgled ohranjanja človekovih pravic v kazenskih postopkih, pred sodnikom so svojo plat zgodbe lahko povedali tako rekoč vsi, ki jim je grozila kazenska obsodba, v najhujšem primeru celo zapor. A v zadnjih sedmih letih se je to povsem spremenilo.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
Da Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami naraščajoče sovražnosti do drugačnih, predvsem do beguncev, ne jemlje resno, je dejstvo. V sosednji Avstriji je vsako leto zaradi sovražnega govora obsojenih več kot sto ljudi, v Sloveniji pa manj kot eden. V Franciji je kazen za samoorganizirano varovanje meje zapor, v slovenskih medijih pa gledamo in beremo reportaže o druženju s »štajersko vardo« in »obmejnimi stražarji«.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Družba
Vse žrtve na balkanski begunski poti
Predstavljajte si, da ste stari 18 let in daleč od doma, na drugi celini prestajate zaporno kazen, ker ste nekoga ugrabili in ga več ur vozili naokoli z avtom. Težko si je zamisliti, kakšno je moralo biti življenje mladega človeka, da ga je prignalo tako daleč. To je resnična zgodba treh mladih fantov iz Alžirije in Maroka, ki so jih pred dnevi vklenjene pripeljali na novomeško okrožno sodišče ter dva izmed trojice zaradi ugrabitve Belokranjca Mirka Moravca obsodili na zaporno kazen in izgon iz Slovenije.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
V Sloveniji sovražniki drugačnosti (še) ne hodijo naokoli z avtomatskim orožjem in ne streljajo ljudi. A to še ne pomeni, da nimamo težav s sovražnostjo. Vrhovno sodišče je pred dnevi namignilo, da je najhujše oblike sovražnega govora mogoče in tudi treba kazensko preganjati. Nekaj zadržanih poskusov spopada s sovražnimi vsebinami v medijih (predvsem na njihovih spletnih straneh) vsebuje predlog nove novele zakona o medijih.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Vse do leta 2014 smo v Sloveniji poznali uklonilni zapor. To je bil zapor za storilce prekrškov, namenjen »streznitvi« neplačnika globe. Za kršitelje zakonov in družbo pa obstaja boljša pot. Kazni za prekrške in za (ne prehuda) kazniva dejanja se lahko odslužijo z delom v splošno korist. Lani je tako »dolg družbi« poravnalo skoraj 800 ljudi.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Politika
Ustavno sodišče je policiji dalo zeleno luč za uporabo dronov oziroma brezpilotnih letalnikov za potrebe izvajanja njenih nalog. S tem je razočaralo varuha človekovih pravic, ki je izpodbijal ustavnost zakonske ureditve, ker je po njegovem mnenju ta tako »izrazito splošna, da ne more biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti posegov v človekove pravice s koristmi«. A nekaj je varuhu vseeno uspelo, ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Politika
Vsakič, ko se na južni meji zgodi kaj izstopajočega – pred dnevi je bil tak dogodek prihod nekoliko večje skupine beguncev –, oblast tja pošlje dodatne policiste in vojake, naroča in postavlja nove kilometre ograje in rezilne žice, nočne kamere, brezpilotne letalnike, po novem tudi oklepnike. Odziv slovenske vlade (in drugih vlad v soseščini) daje občutek, kot da gre za začasen in tudi preprosto rešljiv »problem«. A migracije so precej bolj večplastno vprašanje, ki ga z delnimi ukrepi ni mogoče rešiti. Za začetek si bo treba priznati, da so vedno bile, so in bodo ostale stvarnost, dejstvo, ne pa naključen dogodek, nekakšna anomalija.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Družba
Dandanes so najpomembnejše gojišče sovražnosti, sovražnega govora in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih družabna omrežja. Zavedanje o tem se širi, počasi, a vendarle se. Prva evropska država, ki je za potrebe boja s sovražnostjo na družabnih omrežjih sprejela poseben zakon, je bila Nemčija. Naslednja velika država, ki bo to storila, bo Francija.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Družba
Četrto junijsko soboto je v Ljubljani potekala tradicionalna Parada ponosa, katere namen je opozarjati na pravice gejev in lezbijk, ki še danes večidel niso izenačene s pravicami heteroseksualcev, in na diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ki izhaja iz tega. Sledila ji je tudi sploh prva Parada ponosa v drugem največjem mestu, Mariboru. Spomladi, pred dvema mesecema, pa je izšel novi Komentar Ustave Republike Slovenije, ki prinaša odločno regresijo pri razumevanju ustavnih (in zakonskih) pravic glede splava in tudi pri razumevanju in razlagi zakonske zveze, družine, starševstva …
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Janez Janša je zelo dejaven tviteraš. Pravzaprav je javno najbolj prisoten prav prek družabnih omrežij. Tam podaja svoja mnenja, poleg tega tudi poobjavlja objave drugih in s tem večinoma širi dostopnost njihovih objav in (skrajnih) mnenj. Na družabnih omrežjih mu sledi kup ljudi. Na Twitterju recimo 51 tisoč uporabnikov, kar je veliko, četudi je kakšen izmed njih morebiti lažen.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Čeprav hrvaški nacionalistični proustaški pevec Marko Perković Thompson zaradi nazorov, ki jih razširja na koncertih, ne more nastopati v več evropskih državah in celo v hrvaški Istri ne, naj bi v Sloveniji lahko nastopil. Odločbo mariborske upravne enote, ki je pred dvema letoma prepovedala njegov koncert, je zdaj tamkajšnje upravno sodišče razveljavilo. Koncert bo konec avgusta.
