Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    »Hudo poenostavljanje je, če bi za vladne odloke trdili, da so varovali življenje«

    Že ko je bila konec leta 2018 imenovana za ustavno sodnico, je bilo jasno, da ne bo šlo za povprečno sodnico ali sodnika, čigar odločanje je mogoče najhitreje opisati s floskulo »manj je več«. To, torej njen očitno izkazani ustavnosodni aktivizem v prid človekovih pravic, pa se je najbolj jasno pokazalo v času največje stiske v zadnjih desetletjih, ki jo je družba doživela s sovpadom epidemije covid-19 in sedanje vlade. »Kaj je moja družbena funkcija? Za kaj so me izvolili sem? Da delam to, kar mislim, da je prav in pošteno. Več kot to, ne morem,« so njene besede, ki vse to morda najbolje opišejo. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Prekrškovni postopki zoper kršitelje omejitev gibanja se vendarle ustavljajo

    Ko so ustavne sodnice in sodniki nedavno vse vladne omejitve gibanja za nazaj spoznali za neustavne, so hkrati tudi dejali, da že plačanih glob za kršitve omejitev gibanja ne bo mogoče zahtevati nazaj, odprti postopki pa se morajo nemudoma ustaviti in kršitelji razbremeniti. Slednje se sicer ne zgodi kar samo po sebi, pač pa je to naloga državnih organov, ki morajo to storiti po uradni dolžnosti v vsakem konkretnem primeru posebej. En tak primer imamo pred seboj. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Saj je vseeno?

    Da nekaj ni prav glede kandidata za pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, je bilo jasno že na seji matičnega odbora za pravosodje, kjer je v predstavitvi bral osnove delovanja pravosodja, ki se jih študentje prava naučijo v prvem tednu študija, hkrati pa o nobenem od odprtih žgočih vprašanj v pravosodju ni imel mnenja. A če je nesprejemljivo na položaj pravosodnega ministra imenovati nekoga, ki ga to področje sploh ne zanima, pa je povsem nedostojno na ta položaj imenovati kršitelja pravosodne zakonodaje, človeka, ki je v preteklosti uporabljal slamnata podjetja, eno bolj zavržnih gospodarskih aktivnosti, ki ima kakopak za posledico več vrst oškodovanja, tudi davčne blagajne in seveda delavcev. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Svetilnik, ki to ni več

    »Slovenija je poznana kot svetilnik svobode medijev in varno zavetje novinarjev v EU in širše. Ta položaj je trenutno ogrožen.« Tako slikovito je stanje na področju medijske svobode v Sloveniji opisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je zgolj zadnja v vrsti visokih evropskih predstavnic, ki vlado svarijo, naj preneha z napadi na novinarje in medijske hiše ter s političnim podrejanjem medijev. Pred njo je to storila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, pa tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jourová. Opozorilo komisarke Sveta Evrope, ki vsebuje podrobno argumentacijo očitkov slovenski vladi, pa ima vendarle dodatno težo, saj predstavlja evropsko povezavo, v okviru katere deluje Evropsko sodišče za človekove pravice. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Leni, nesposobni, neprilagojeni …

    Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred tednom dni na novinarski konferenci predstavil prvi del nekakšne reforme socialne zakonodaje, ki vključuje spremembe štirih zakonov s tega področja. Reforma vsebuje tudi novosti, posebej namenjene točno določeni skupini ljudi, točno določeni narodni manjšini – romski skupnosti. Novi tretji odstavek 38. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih je sicer narodnostno nevtralen, lahko pa bi bil naslovljen tudi »Šola in Romi«. Več

  • Sveti gral avtokratov

    »Dogaja se državni udar zoper strukture ene najpomembnejših državnih institucij, ne z oboroženimi silami ali paravojaškimi enotami, pač pa z zlorabami pravnih institucij.« In: »Opozarjam člane vlade: ne prelomite družbene pogodbe, zapisane v obliki ustave. Neprevidno hodite po robu prepada, v katerega bi lahko padla celotna država.« To so besede, ki jih je decembra 2017 izrekla predsednica poljskega vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf. Več

  • Vse omejitve gibanja so bile protiustavne

    Vsi odloki, s katerimi je vlada omejevala gibanje – policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja –, so protiustavni! Protiustaven je tudi zakon o nalezljivih boleznih, in sicer v delu, ki določa podlago za izrekanje omejitev gibanja v času epidemij. Tako je odločilo ustavno sodišče s petimi glasovi proti trem. Več

  • Peter Petrovčič

    2. 6. 2021  |  Politika

    Vse omejitve gibanja protiustavne!

    Vsi odloki, s katerimi je vlada omejevala gibanje – policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja – so protiustavni! Tako je odločilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo neustavnost zakona o nalezljivih boleznih v delu, ki določa podlago za izrekanje omejitev gibanja v času epidemij. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Polni nogometni stadioni in prazen Trg republike?

    Pretekli konec tedna smo bili ponovno priča podobam iz nekih drugih časov. V soboto popoldne je Mura pred polnimi tribunami v Mariboru prvič postala državni nogometni prvak. V nedeljo je v Murski Soboti sledilo veselje večtisočglave množice. Na drugi strani države, na Goriškem, smo imeli kolesarski praznik, ko je druga največja kolesarska dirka na svetu, italijanski Giro, zavila v Slovenijo, tu pa jo je pričakala nepregledna vzklikajoča množica. Dan oziroma dva pred tem, v petek, se je kako uro pred tradicionalnim protivladnim protestom pred državnim zborom zbrala manjša skupina predstavnikov palestinske skupnosti in njihovih podpornikov, ki je v primerjavi z omenjenima druženjema v precejšnjem obsegu upoštevala samozaščitne epidemiološke ukrepe. A policija je dogodek nasilno prekinila in nekaj ljudi odpeljala. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Pogodbe med SDS in njenimi poslanci so protiustavne

    Prejšnji teden je vrhovno sodišče izreklo sodbo, pomembno z vidika poslanske samostojnosti in neodvisnosti, ki ju ustava zagotavlja z besedami: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« A to ustavno določilo vsaj ena politična stranka že dolga leta krši. S sodbo je vrhovno sodišče zaključilo sodno bitko med politično stranko SDS in njenim nekdanjim članom Zvonkom Lahom. Zmagal je pobegli poslanec Lah. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Moteči protikorupcijski elementi

    Janez Janša je v intervjuju na tretjem programu nacionalne televizije nekaj ostrih besed namenil družbenim in državnim elementom, ki jih ima za moteče. Med temi se je znašla tudi Komisija za preprečevanje korupcije, s katero – tako kot s še nekaterimi drugimi državnimi nadzornimi mehanizmi – je ali pa je bil predsednik vlade v nekem razmerju; leta 2012 je prav objava poročila komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank odnesla njegovo drugo vlado. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Križ da, srp in kladivo ne

    Kidričevo nosi ime Borisa Kidriča, partizana in prvega predsednika slovenske vlade po drugi svetovni vojni. V mestu že desetletja vlada SDS, ki ima skupaj z NSi in SLS eno izmed najudobnejših večin v kateremkoli občinskem svetu. Zato ni presenečenje, da občina spomenik, posvečen Kidriču, nadomešča s spomenikom žrtvam vseh vojn. Ali da so tam pripravili enega večjih protibegunskih shodov. In tudi ne, da občina samovoljno odstrani nagrobno ploščo, ker je bil na njej simbol srpa in kladiva. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Kaj pa zdaj, ko beguncev ni več?

    Desetega maja je na slovensko-hrvaško mejo prispelo 21 tujih policistov od predvidenih 150, ki bodo slovenskim policistom in vojakom v pomoč v boju z migracijami. Na pomoč jih je poklical notranji minister Aleš Hojs, ker vlada v državnem zboru ni dobila dvotretjinske podpore za dodelitev policijskih pooblastil vojski in pošiljanje še več vojakov na mejo. Policija, pravi minister, sama ne zmore več v zadovoljivem obsegu varovati meje pred begunci, migranti, bodočimi prosilci za azil … Medtem azilni dom zapira izpostave, ker so prostori teh vedno bolj prazni. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Igra zastaranja

    Ko je Janez Janša po mesecih prestavljanja narokov vendarle stopil pred kazensko sodišče v Celju, se je obravnava končala, še preden se je začela. Oba sodnika porotnika, ki v sodnem senatu sedita ob poklicni sodnici, sta bila izločena, ker sta člana SDS. Naključje? Morda. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Vlada bi prepovedala stranko Levica

    Će bi vas vprašali, katero slovensko politično stranko bi bilo treba prepovedati, bi verjetno večina odgovorila, da nobene. Med preostalimi bi največ glasov dobile stranke, ki so najbolj podobne skrajno desnim političnim strukturam po Evropi, ki jim grozijo sankcije ali celo prepovedi. Mednje pa bi težko uvrstili stranko Levica, a prav njo zdaj preiskuje policija. Preverjajo, ali bi bilo mogoče vodstvo stranke preganjati za »kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«, ki ima lahko kot končno posledico tudi prepoved politične stranke, kar bi se v demokratični Sloveniji zgodilo prvič. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Usoda beguncev (ponovno) v rokah varuha

    Konec aprila je v veljavo stopil zakon o tujcih. Zakon uvaja možnost, da vlada in državni zbor začasno zapreta mejo in prenehata sprejemati prošnje za azil, torej možnost, ki jo je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Tedaj je ustavno sodišče zakon presojalo na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Bo zdaj enako pobudo podal njen naslednik Peter Svetina? Več

  • Vse storijo narobe

    Ni še mesec tega, kar se je iztekla najbolj sveža od vladnih zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask na prostem, katere kršitev se kaznuje z relativno in tudi absolutno eno najvišjih kazni, če jo primerjamo s kaznimi, ki veljajo v drugih evropskih državah – z najmanj 400 evri. Za to se je nazadnje odločila kar vlada sama, po lastni presoji, saj niti vladna svetovalna skupina strokovnjakov tega ni predlagala. Obvezno nošenje mask na prostem je vlada v zadnjem dobrem letu odredila večkrat in za daljša obdobja kljub opozorilom, da je takšna zapoved nezakonita, saj zanjo ni pravne podlage. Več

  • Slabo ozračje

    Prišla je pomlad, prihaja poletje, v marsičem obdobje olajšanja – tudi zato, ker gre za obdobje, precej manj naklonjeno širjenju virusov. Hkrati gre za obdobje, ki bi ga bilo treba izkoristiti kot pripravo na hladnejši del leta. Ne le glede tega, kaj vsak posameznik lahko stori zase in s tem tudi za druge in za družbo v celoti, pač pa tudi kar lahko oziroma bi morala za svoje prebivalce storiti država. Več

  • Tajno ali javno

    Po večletni pravni bitki med časnikom Večer in državnim zborom je upravno sodišče odločilo, da so glasovnice s tajnih glasovanj v državnem zboru informacija javnega značaja in morajo biti dostopne javnosti. A to ne pomeni, da bo tajnost glasovanja izgubila pomen. V parlamentu se tajno glasuje o različnih imenovanjih, recimo ustavnih sodnikov, in na volitvah za predsednika vlade. Glasovanja so tajna zato, da lahko poslanci, če to želijo, glasujejo po svoji vesti in stranke težje ugotavljajo, kdo ni glasoval po strankarskih željah. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 5. 2021  |  Svet

    Ko skrajni desničarji ogrožajo državo

    V torek je nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer priredil tiskovno konferenco in na njej domačo, evropsko in siceršnjo javnost obvestil, da so v Nemčiji zločini skrajnih desničarjev porasli na novo rekordno raven, ter da odražajo »brutalizacijo« nemške družbe in predstavljajo največjo grožnjo stabilnosti države. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

    Nezakonite globe ostajajo v veljavi

    Vlada ljudem že več kot leto vlada predvsem z (vladnimi) odloki, mimo za sprejemanje pravno zavezujočih norm pristojnega državnega zbora. In odločitve, ki jih sprejema, pomenijo resne posege v človekove pravice. Res je, v izjemnih razmerah so potrebni izjemni ukrepi, tudi vladanje z odloki, ki omogoča hitrejše odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. A izjemne razmere so postale nova normalnost, zato bi se tudi sprejemanje sprotnih odločitev moralo vrniti v državni zbor, ki bi v tem času moral, če ga ne bi hromila vlada, svoje delovanje prilagoditi razmeram. Sploh, ker se posledice vladanja z dekreti vedno očitneje kažejo v obliki sistematičnih kršitev človekovih pravic. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

    Pazljivo v policijskih postopkih

    Odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, večjo represivnost policije opazi tudi nevtralni opazovalec. Policija popisovanje uporablja za zastraševanje, fizično odstranjuje mirne protestnike. Še bolj represiven je bil njen odziv na nasilnem protestu, ki ni potekal v organizaciji petkovih protestnikov. Novembra je v množico izstrelila solzivec, prvič je zoper protestnike uporabila novi vodni top, sploh prvič pa se je zgodilo, da je v protestnike streljala z gumijastimi naboji. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Proti- ali pro- Janševo sodišče?

    Ustavno sodišče zadnje čase doživlja vedno hujši politični pritisk. Predsednik vlade in vodilni predstavniki SDS ustavne sodnice in sodnike neposredno in prek svojih medijev ter aparata na družabnih omrežjih obtožujejo, da spodkopavajo vladna prizadevanja za zajezitev epidemije in s tem ogrožajo zdravje ljudi, zato jim grozijo, da bodo morali za svoje ravnanje prevzeti odgovornost. Vse to pa lahko sodnice in sodniki počno zato, ker je zdajšnja sestava ustavnega sodišča prevladujoče naklonjena političnim strankam, nasprotnicam SDS. Pa je res tako? Ima ne-Janševa politika na ustavnem sodišču res takšno moč, kot jo je pred leti imela Janševa? In ali ustavno sodišče res nagaja vladi? Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Na kateri strani zgodovine?

    Čeprav se včasih zdi, da ustavno sodišče z nekaterimi odločitvami vendarle sili vlado k spoštovanju ustave in zakonodaje, je, predvsem pri zadevah, povezanih z epidemijo in v zvezi z njo z najbolj grobimi posegi v človekove pravice, ljudi pustilo na cedilu. Razlog za to je seveda kot vedno treba iskati skoraj izključno v poimenski sestavi ustavnega sodišča. Od te je odvisno, kako to sodišče odloča, o čem odloča in – to je morda najpomembneje – o čem ne odloča. Ko govorimo o tem, imamo v mislih za družbo in državo pomembne zadeve, torej zadeve, ki se tičejo več ljudi ali celo vseh prebivalcev Slovenije. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Družba

    Dijaki proti diktaturi

    »Svojih dejanj ne obžalujem in sem nanje ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« so besede, s katerimi je zagovor na sodišču začel mladoletni mariborski dijak Matic, eden od treh dijakov II. gimnazije Maribor, ki so februarja na Trgu svobode v Mariboru z mirnim protestom zahtevali vrnitev v šole in se po posredovanju policije znašli pred sodiščem. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 4. 2021  |  Politika

    Protesti kmalu spet dovoljeni?

    Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Pahorjeva manipulacija

    Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem letu že velikokrat skušal prisiliti poslance državnega zbora, da bi podprli kandidaturo ustavnega sodnika po želji SDS; nadomestil naj bi ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki bi se ji mandat moral izteči že julija lani. A predsednik republike doslej s kandidati, za katere je bilo jasno, da so kot predlog prišli iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ni uspel, saj mu je državni zbor že dal vedeti, da takega načina izbiranja ustavnih sodnikov (všečnih SDS) ne podpira. Zavrnili so namreč Anžeta Erbežnika, Barbara Zobec pa je od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ne bi prejela dovolj glasov. Državni zbor je ob tem zelo jasno nakazal, da večina za politično manj profilirane kandidate obstaja; javno izrečeno podporo (tudi v delu koalicije) je recimo imel Andraž Teršek, ki na koncu ni bil izvoljen zaradi posredovanja SDS. A zdaj predsednik Pahor državnemu zboru spet »vsiljuje« novega kandidata s podporo SDS. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Policijska specialna brigada Moris?

    Sedanje vodstvo policije je sredi marca spremenilo sistemizacijo delovnih mest v policiji. Trdi sicer, da ne gre za novo sistemizacijo, pač pa za spremembe in dopolnitve doslej veljavne notranje organizacije. Toda prav s to sistemsko spremembo si je bistveno olajšalo nadaljnje kadrovske menjave po celotni vodstveni strukturi. A ne le to: namen je bil tudi omogočiti nove zaposlitve, pri čemer pa ne gre za katerekoli zaposlitve; na policiji bodo zaposlili kar 54 novih ljudi na oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje, celoten proces pa poteka brez javnega razpisa in celo brez internega razpisa. Izbira teh novih ljudi je popolnoma prepuščena vodstvu policije. Bo ta dobila več deset novih zaposlenih s člansko izkaznico SDS, in to ravno na enem od najobčutljivejših področij? Ali to pomeni dokončen politični prevzem policije, ki ga bo izpeljala politična stranka, in s tem pridobitev vpliva, ki ne bo odvisen od vsakokratnih (političnih) menjav v vodstvu policije? Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

    Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Pri nas govorimo slovensko

    Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih. Več