• Grega Repovž

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Konec enotnih misli

    V pol leta je Sloveniji uspel izjemen premik – in glavnino zaslug zanj si lahko pripišejo prav tisti, ki so organizirali in se udeleževali protestov na slovenskih ulicah. Pri tem ne mislimo na politične spremembe, ki so se zgodile: odhod Janeza Janše in SDS z oblasti, zamenjavo predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića z Alenko Bratušek in njen prevzem premierskega položaja, novo vlado. Premik se je zgodil v mišljenju, predvsem pa se je mišljenje o družbi vrnilo, razbremenjeno prejšnje brezplodne ujetosti. Vrnila se je splošna razprava o političnih sistemih, v javnost je s svojimi idejami vstopilo veliko ljudi, novih in tistih, ki so se v prejšnjem času umaknili, predvsem pa so nenadoma vse te ideje postale predmet resne in legitimne javne razprave. Več

  • Luka Mesec

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Neoliberalizem. Upor. Socializem.

    Konec prvega desetletja novega tisočletja sta zaznamovala dva procesa: kriza in protesti. »Save people, not banks!« vzklikajo ameriški protestniki, »Detener la austeridad!« vzklikajo španski, »L'humain d'abord!« francoski. In naposled je protestniški val zajel tudi Slovenijo. Jasno je torej, da dogodki, ki so v zadnjih mesecih pretresli naše politično ozračje, niso nikakršna posebnost, ampak je Slovenija le delček v mozaiku svetovnega dogajanja. To nas sili v sklep, da vzroki za izbruh jeze in nezadovoljstva niso specifično slovenski. In da problemi, ki nas neposredno prizadevajo – vse višja brezposelnost, vse nižje plače, vse več korupcije in klientelizma –, niso ekscesi, ki bi jih povzročili skorumpirani posamezniki na visokih položajih, temveč so sistemski pojavi. Več

  • Matija Solce

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Smrt je mrtva!

    Blue Moon. Strel. Padec. Lutka. Poslednje doživljam pogosto. Pa naj bo pred štiriletniki na sredi Moskve, naj bo pred razgreto množico na Tasmaniji, v mali italijanski vasici ali pa v klubu zamejskih Slovencev. Na začetku izvedem samomor ter nato zaigram predstavo z lastnimi kostmi. Panda, edini govoreči element predstave »Happy bones«, govori včasih rusko, drugič italijansko. Nikoli ne vem, kaj bo zinil, nikoli ne vem, kdaj me bo spravil v škripce s svojim izrekanjem resnic. Panda vedno pove resnico. Brez omahovanja. Ime mu je Fergus. Kupil sem ga v štacuni z igračami sredi Melbourna. Za 65 dolarjev. V bistvu 55, potem ko je prodajalki odigral kratko kung-fu sceno. Več

  • Svetlana Makarovič

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Ma ne sz manu

    V mojih letih človek precej pozablja – ampak nekaterih dogodkov se pa morda še zmeraj dobro spominja, četudi se zdijo na videz nepomembni. Bila sem komajda dobro polnoletna, ko sem si služila kruh v raznih takih ali drugačnih lokalih z igranjem na klavir in občasno s petjem v obmorskih hotelih. Seveda so me imeli za kurbo, pa kaj. No, tako smo se nekega poletnega poznega popoldneva pred »šihtom« z ansamblom sprehodili po piranski rivi. Pred nami sta hodili dve punci, ritasta Sonja in njena prijateljica, obe v preozkih krilih, jaz pa seveda tudi. Basist v ansamblu je bil pravi kvantaški gobec in je ves čas na ves glas nakladal, kako potreben da je, in zatrjeval v svoji ljubljanščini: »Fantje, dons hočem pa jebat in bom jebu!« Takrat se je Sonja ustavila, se obrnila in ga prezirljivo premerila od nog do glave, potlej pa mu je po primorsko zabrusila: »Ma ne sz manu, mona!« Prijateljici pa je še dodala: »Jebite se vi medjusobno …« Več

  • Tanja Rener

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Vaje v utopistikah

    Utopistike, pravi Immanuel Wallerstein, ki si je pojem izmislil, niso utopije. Utopistika je resna ocena zgodovinskih možnosti, je vaja v presoji substantivne racionalnosti alternativnih možnosti družbenega razvoja. To je trezno, racionalno in realistično ovrednotenje človeških družbenih sistemov, njihovih omejitev in področij, ki so odprta za človeško ustvarjalnost. To ni podoba popolne ali neogibne prihodnosti, temveč obraz alternativne prihodnosti, za katero verjamemo, da bi bila lahko boljša, in za katero vemo, da je zgodovinsko mogoča. Več

  • Igor Vidmar

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Aprilske teze

    Tovariši!
    Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: na krilih decembrsko-februarske vstaje je zmagala buržoazna evolucija, »car Janez II.« je res odstavljen, novo vlado pa sestavljajo isti stari »prijatelji ljudstva« – socialdemokrati, desni in levi liberalci, socialno povzpetniški pozitivni kadeti, partijski veterani in drugi, ki jih dobro poznamo, jim ne zaupamo in smo jih imeli že za »gotove«. Sindikati javnega sektorja in NVO-ji se spet pogajajo z vlado. Pa še naš »Kerenski« je ženska – težko je napadati žensko, ne da bi padli pod raven revolucionarnih bratov na Bližnjem vzhodu. Vstaja je zastala. Več

  • Jože Vogrinc

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Hlapčevstvo ali razvoj?

    Odgovor na vprašanje, ali si državljani Slovenije v tem političnem trenutku lahko odpremo razvojno perspektivo ali pa se bo dežela pogreznila v še hujši obup in mrtvilo, je odvisen od tega, kako si odgovorimo na dve logično poprejšnji in politično nujni, neizogibni vprašanji: ali smo sposobni preseči golo ogorčenje in racionalno analizirati globalne razmere, položaj Slovenije, razporeditev mnenj in razmerja sil v Sloveniji? Ali smo v skladu s tem sposobni razlikovati med dolgoročnimi dilemami Evrope in Slovenije na eni strani in kratkoročnim položajem v državi? Če tega nismo sposobni, bodo naša dejanja nepremišljeni odzivi na trenutni videz položaja, zaradi česar bomo zabredli še huje. Če pa tako analizo lahko naredimo, se je mogoče družbeno angažirati in politično organizirati za perspektiven razvoj Evrope in Slovenije. Več

  • Lučka Kajfež Bogataj

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Štiritisoča generacija

    Zemlja je super planet, ravno prav daleč od Sonca, s pravšnjim ozračjem, z obilico vode, živim morjem in raznolikim, pogosto zelenim kopnim, ki v sebi skriva zaklade – od premoga do nafte. Naš planet ima le eno napako – da je omejen. Ljudi je vse več, gospodarski apetiti rastejo, planet pa ostaja enako velik, a z veliko bolj omejenim dostopom do naravnih virov na Zemljana. Sladke vode in zemljišč, primernih za pridelavo hrane, je na njem še vedno toliko, kot jih je bilo za časa Julija Cezarja, čeprav je moral planet takrat preživljati le tristo milijonov ljudi, danes pa hoče piti in jesti že več kot sedem milijard Zemljanov. Več

  • Jože Mencinger

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Premišljevanja o lastnini

    Nostalgija po starih časih je razumljiva. Mladi jih ne poznajo, starejši pa smo pozabili na inflacijo, na olje in kavo, ki ju je kdaj pa kdaj zmanjkalo, na bone, lihe in sode številke, nismo pa pozabili socialne varnosti, ki nas je spremljala od zibke do groba. Kako torej napisati ne predolg članek, ki naj bi nekako primerjal socializem pred letom 1991 s kapitalizmom leta 2013? Lahko bi primerjali transformacijsko depresijo z zdajšnjo krizo, življenjsko raven takrat z življenjsko ravnjo zdaj, razlike v delitvi, ali Slovenijo v Jugoslaviji s Slovenijo v EU. Namesto tega sem se odločil kar za svoje poglede na lastnino in privatizacijo. Način je nenavaden; a kronologija pogledov na lastnino posredno razkriva dileme, s katerimi se je in se še srečuje slovenska družba, pa tudi na iluzije o prihodnosti in o kapitalizmu. Letnice pogledov so pomembne; odkrivajo tudi pot z »desne« na »levo«. Več

  • Marko Bauer

    25. 4. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Medlo in mleko

    »Intelektualcev okoliščina, da imajo v glavnem opraviti z intelektualci, ne bi smela zapeljati k temu, da imajo sebi podobne za še bolj nizkotne od preostalega človeštva. Kajti drug drugega vseskozi doživljajo v najbolj sramotnem in nedostojnem od vseh položajev, v položaju konkurenčnih prosilcev, in se tako skorajda pod prisilo kažejo drug drugemu s svoje najbolj gnusne strani.« Več