Janko Lorenci
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Kolumna
Blaž Brodnjak, direktor NLB, je v imenu nekakšnega gospodarskega kroga tik pred volitvami zahteval, da politika sestavi veliko programsko koalicijo. Zavzel se je torej, da Janša, ki je dve leti zavijal vrat demokraciji, v duetu z Golobom ostane na oblasti. Ergo: Brodnjaku je demokracija deveta skrb.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Kolumna
Rodovitna zemlja, prst, je majhen čudež, edinstven izdelek sodelovanja mrtve in žive narave. Brez nje ne moremo, nenadomestljiva je. Mala Slovenija je ima malo, a ravna z njo kot svinja z mehom – na veliko jo pozidava in zastruplja. Taka zemlja umre, ni več rodna.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Kolumna
Ukrajinska vojna polzi v slepo ulico. Rusiji je načrtovana hitra zmaga spodletela, težave ima celo v »svojem« Donbasu. Ukrajina je dovolj močna, da se ubrani, a zmagati kljub obilni pomoči Zahoda ne more. Grozi nam dolga vojna, v ozadju uničevanja, razkrajanja, pobijanja pa tiktaka jedrska grožnja.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kolumna
Družbeno ozračje zadnjega ducata let je mešanica nezadovoljstva, jeze, negotovosti, kopnečega optimizma, občutka nemoči, naraščajoče ravnodušnosti in tekmovalnosti, pa tudi ostrejše govorice na tej čustveni podlagi. Tako ozračje je za ljudi naporno in za državo slabo.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kolumna
Zastavek je bil velikanski, končalo pa se je dobro. Pod Janšo smo v kratkih dveh letih zabredli v avtoritarni kaos in volitve so odločale, ali se bomo rešili v polno demokracijo in normalnost ali padli v diktaturo. Ljudstvo je to čutilo, množično odkorakalo na volitve in Janšo odslovilo. Pomagalo mu ni ne strahovanje ne podkupovanje, ne epidemija ne ukrajinska vojna in niti to, da je Golob zadnji hip dobil covid.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Kolumna
Mandat, ki se končuje, je matematično natančna napoved, kaj se bo dogajalo Sloveniji, če Janša zavlada še enkrat. Že tokrat je krepko načel ustavni ustroj države, v še enem, časovno polnem mandatu bi ga dokončno sesul. Se pravi cela štiri leta strahoval, podkupoval, falzificiral, se nezaslišano sprenevedal – vse to še bolj surovo in dvakrat tako dolgo. Kdo bi vzdržal tak pritisk?
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Kolumna
Novo koalicijo bo najverjetneje sestavil Robert Golob. Je na pol nov obraz, ki je nekatere v Kulu oslabil, scela pa levi sredini prinesel precej volivcev, ki bi brez njega ostali doma. Z njim je izgon janšizma z oblasti postal zanesljivejši. To je bistveno.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kolumna
Levica je pripravila zakon o davku na velika prazna stanovanja, NSi, najbolj nekrščanska stranka v Sloveniji, pa mu nasprotuje in grozi z referendumom, čeprav priznava, da je sama razmišljala o takem davku. Praznih stanovanj je veliko, veliko pa je tudi ljudi v hudi stanovanjski stiski. To ne gre skupaj.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Kolumna
Živo se spominjam, s kakšnim nelagodjem sem se jeseni 2006 po dolgem dopustu vrnil v Slovenijo. Vzrok za nelagodje je bil Janša na čelu vlade. Že takrat je bilo očitno, da zaradi njega živimo v slabši državi, kot bi lahko.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Kolumna
Volitve se bližajo, za nekatere z razveseljujočo, za druge s strašljivo hitrostjo. Janši se tresejo hlače, čeprav je junak in čeprav nekatere okoliščine delajo v njegov prid: epidemija je v razmeroma nedolžni omikronski fazi, evropskega denarja za predvolilne bonbone je še veliko, izbruhnila je ukrajinska vojna, požrla vse druge teme in tudi pri nas potisnila v ospredje sedanjo oblast.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kolumna
To je čas prehitevajočih se kriz. Zdaj tičimo v vsaj treh hkrati: smo sredi ukrajinske tragedije, nekako se izvijamo iz pandemije in se pogrezamo v okoljsko krizo. Hkrati že brbotajo energetska, prehranska, gospodarska … kriza. Za nobeno ne vemo, kdaj in kako se bo končala.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kolumna
Če bi bil Janša šef Amerike ali Nata, bi svet že bil radioaktivno okužen, počasi bi vsi umirali: naš premier je predlagal, da Nato zapre ukrajinski zračni prostor. To bi pomenilo neposreden spopad med Rusijo in Natom in z malo smole tretjo in zadnjo svetovno vojno. Janšev nori predlog zelo spominja na njegovo namero, da bi v osamosvojitveni vojni naše sile napadle vojašnice JLA, kar bi prineslo bombardiranje Ljubljane. Toliko o strateški pameti in odgovornosti našega lokalnega avtokrata, našega malega Putina.
-
Putin je z agresijo, krvavim in nedopustnim početjem, zapravil vso verodostojnost in nemajhne simpatije tudi na Zahodu. Treba se ga je bati, pojavljajo se celo dvomi o njegovi prištevnosti.
-
Ukrajinska kriza se stopnjuje, a vseevropske vojne, upajmo, ne bo. Biden je pomirjujoče – ali pa brutalno odkrito – rekel, da se Amerika ne bo vojaško odzvala, tudi če Rusija napade Ukrajino. Strah pred vzajemnim jedrskim uničenjem hvala bogu ostaja. A Putin je z dejansko aneksijo Donbasa zelo zaostril položaj.
-
Odgovorni smo za še nerojene ljudi, tudi tiste, ki bodo živeli čez milijon let. To trdi longtermizem, nekakšna filozofija dolgoročnosti s tako logiko: sedanjost je tista, ki določa prihodnost, v njej pa bo živelo več ljudi, kot jih živi danes ali jih je skupaj živelo doslej. Če je naše življenje enakovredno življenju ljudi pred denimo 5000 leti, ni življenje ljudi, ki bodo živeli čez tisoč ali 100 tisoč let, vredno nič manj od našega, sedanjega. Torej moramo tu in zdaj skrbeti, da bodo lahko v redu živeli tudi oni. Zlasti tako, da preprečujemo hude katastrofe ( jedrsko vojno, pandemije, zlom svetovnega podnebja …).
-
Moža sedita, se gledata, molčita. Potem Janez: »To mi moraš napraviti, Viktor.« Viktor: »Težka bo, obljubil sem mu te hotele.« Janez: »Zdaj jih ne morem dati, ljudstvo bo znorelo. In to tik pred volitvami.« Viktor: »Razumem. Ampak Danielu sem jih obljubil. Če jih ne dobi zdaj, bo čez čas zahteval še več.« Janez: »Vse bo dobil. A zdaj ne morem. Volitve so. Daj, do smrti bom tvoj dolžnik. Prosim. « Viktor molči, se nasmehne in Janeza potreplja po kolenu: »Bom razmislil, naklonjeno.« To je morda fiktiven prizor. Fikcija pa ni tole: država, tačas zožena na Janšo, prodaja množico slovenskih hotelov, kampov, parkov, toplic, zemljišč na najodličnejših lokacijah, prodaja skratka dobršen del turizma, razglašenega za strateško panogo, neznatni madžarski družbi, za katero stoji oligarh Daniel Jellinek, vezan na Orbána, Janševega vzornika in pokrovitelja.
-
V ozadju vsakodnevnih škandalov, zlorab in surovosti Janševa vlada pospešeno utira pot naši drugi nuklearki, ki bi jo tako kot prvo postavili Američani, čeprav ti grdo zaostajajo za dosežki ruskih, kitajskih in korejskih ponudnikov.
-
Je življenje, ki ga ta čas živimo, normalno, živimo v normalnosti? Odgovor je zapleten, normalnost je izmuzljiv pojem. Praviloma predpostavlja, da je splošno stanje v družbi za znatno večino ljudi bolj ali manj sprejemljivo in ima torej pozitiven predznak. Seveda pa se vsaka normalnost s časom in razmerami spreminja in stara normalnost lahko postane nova normalnost, tudi če je grozna. Blizu temu smo ta čas; mučita nas dva virusa, eden humanoiden.
-
Strah je dvorezno čustvo. Stvari lahko poslabša, lahko pa kaj hudega prepreči. Bolesten strah pred boleznijo te utegne uničiti, a strah pred jedrsko vojno je to preprečil.
-
Predpostavimo, da Janša dobi še en mandat, in se vprašajmo, v kaj bi se s tem spremenila Slovenija. Natančen odgovor ponuja njegova sedanja vladavina: prihodnost bi bila nevarna in mučna. Podsistemi bi drug za drugim padali v popolno podrejenost izvršni oblasti. Najbolj in najprej tisti, ki so tudi formalno izpostavljeni nareku politike. Policija, vojska, državna administracija in državna podjetja bi izgubili zadnje ostanke avtonomije in postali orodje SDS in njenih privilegirancev. Naslednja velika tarča bi bili sodstvo in mediji, vsi po vrsti ranljivi. RTV je deloma že pod nadzorom, Pop TV bi se lotili prek Telekoma, večjih tiskanih medijev pa s pritiski na lastnike z interesi v gospodarstvu. V isti sapi bi bili na udaru zdravstvo, šolstvo, kultura.
-
Janša je nacionalni tv podaril novoletni intervju, seveda pa ga je spraševal Jože Možina, znani propagator SDS. Opozicijo je manj mehko spraševala Lidija Hren, vidno trpeča ob vsaki slabi besedi o zdajšnji oblasti.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Kolumna
Novo leto je, vesoljno človeštvo praznuje. Beseda človeštvo nas rada navda z vzvišenimi čustvi, včasih celo z živim občutkom pripadnosti tej množici osmih milijard bitij, takih kot mi. V realnosti pa je človeštvo nasprotje enotnosti, gmota, ki se nenehno drobi in sestavlja na novo. Diha, živi in umira izjemno različno in različno doživlja tudi skupne nadloge.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Kolumna
Vzorec iskanja novih obrazov se kar noče izpeti. To potrjuje tudi – za zdaj samo v anketah – meteorski vzpon Roberta Goloba v sam vrh političnih strank in osebnosti. Naš ta čas najbolj vroči in pravzaprav edini res štrleči novi obraz je v ospredje porinilo dejstvo, da ga je s položaja direktorja podjetja GEN-I odstavila oblast. Lepa ironija, če si bo Janša tako sam pomagal skopati politični grob.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Kolumna
Nad Ameriko se je zrušilo nebo, ves svet in mi z njim krvavo potrebujemo ekološki prelom. Tudi okolje v Sloveniji je marsikje za prebivalce dobesedno nevarno, v vladi pa značilno sedi okoljski minister, proti kateremu je bilo treba dvigniti upor v obliki referenduma o vodi.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kolumna
Predvolilni čas je in majhne stranke se živahno povezujejo, si nadevajo nova imena ali nov lik. Tako rekoč vse spadajo na desnico, druži pa jih tudi to, da nekatere same ne morejo priti v parlament, drugim pa grozi, da bodo iz njega izpadle ali ostale minorne.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Kolumna
Na nacionalki so se novinarji uprli spremembam, ki jih vsiljuje vodstvo ustanove. Namen generalnega direktorja Graha Whatmougha, političnega nastavljenca oblasti, je preprost: nacionalka ni dovolj naša, je motnja, zmanjšali ji bomo gledanost. Pritisk je brutalen, slabo zakrinkan in del Janševe širše strategije uničevanja in podrejanja vseh točk, ki tako ali drugače nadzorujejo oblast. Grahu Whatmoughu pri uničevanju nacionalke pomagajo notranji kolaboranti.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Kolumna
Smo sredi hude epidemije in imamo oblast, ob kateri kdaj zadiši celo po državnem udaru. Coup d’état – kar nekaj takih oznak se je prijelo zadnjega posega v policijo, s katerim je oblast na mah odstavila vse komandirje policijskih postaj in vse direktorje policijskih uprav v državi. Na položaju bodo čez čas ostali samo »naši«, tisti, ki so pogodu ministru Hojsu in Janši. Oba policijo sistematično predelujeta v tvorbo, ki se je s svojimi robokopskimi oddelki pripravljena spopasti tudi z ljudstvom. Ali ni zlovešče, da taka oblast izpelje v policiji množično čistko le nekaj mesecev pred volitvami?
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Kolumna
Na podnebnem vrhu v Glasgowu je krožil tale vic. Pogovarjata se planeta, prvi prelepo moder, drugi umazana rjava krogla. Kaj se ti je zgodilo, reče čudoviti planet. Imel sem homo sapiensa, reče grdi. Ne skrbi, ne traja dolgo, pravi modri planet.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Kolumna
Epidemija dosega nove višave, med najslabšimi na svetu smo. Poglavitni krivec za to nacionalno katastrofo in sramoto je oblast. Kratkotrajno začetno zaupanje je naglo zapravila, ne le v zvezi z epidemijo, ampak z vsem svojim delovanjem. To je vlada, ki laže, podkupuje, ustrahuje, izigrava sodišča, ustvarja »finančni divji zahod« (prof. Mrak). Z izgubo minimalnega zaupanja v vlado je postala zdravstvena katastrofa neizbežna. Če vladi sploh ne verjameš, ne verjameš niti njenemu zavzemanju za cepljenje, to poglavitno obrambo pred covidom.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Kolumna
V Uniji si krize – finančna, begunska, zdravstvena – kar sledijo. Vse spremljajo začetna velikanska zmeda, negotovost, soliranje članic in nato mučno iskanje skupnih odgovorov. Zaporedje kriz se zleplja v trajno krizno stanje evropske družine. Z brexitom je izgubila veliko, dragoceno članico, zdaj se podobne težave nadaljujejo z napetostmi med severozahodom in vzhodom EU.
