Janko Lorenci
-
Širok odpor proti na slabše spremenjenemu zakonu o vodi potrjuje, da je ljudstvo ekološko bolj razsvetljeno od politike, zlasti trenutno vladajoče. Z njo je glede okolja tradicionalno velik križ. Več
-
Za katastrofalen potek epidemije, ki se preliva v tretji val, je daleč najbolj kriv premier Janša. O njegovih zlorabah epidemije ne bomo izgubljali besed, omenimo samo vlogo pri nabavi cepiva. Več
-
Ponavlja se ritual: s približevanjem volitev začnejo vznikati zamisli o novih obrazih in novih strankah. Nekatere postanejo realnost. Hkrati je že nekaj let slišati, da se je ta model spreminjanja političnega prizorišča izčrpal in izpel. Več
-
Kaj narediš, če si vse poklicno življenje, okrogla tri desetletja, zaradi trgovanja z orožjem, korupcije, sumljivega poslovanja z gotovino, sposojanja denarja pri kočljivih tipih, zmerjanja in žaljenja, čudne prodaje zemljišča itd. itd. nenehno v takih in drugačnih postopkih, kar naprej osumljan, ovajan in celo obsojen? Več
-
Potem ko je nezaupnica Janševi vladi klavrno propadla, je prvotni nesojeni mandatar opozicije Jože P. Damijan prišel na dan z napovedjo nove sredinske stranke. Za Kul je rekel, da lahko nekoliko omili Janševo mrcvarjenje Slovenije, a da je to njegov skrajni domet. Tudi o njegovih kadrih nima dobrega mnenja. Več
-
Mali čudež se ni zgodil, nezaupnica je spodletela, vlada ostaja. Slovenija že dolgo stagnira, z vsakim Janševim mandatom pa se še malo bolj pogrezne. Tako se vedno teže spopada s prihodnostjo. Več
-
Pahor nam spet enkrat pridiga o dialogu, prejšnji teden pa je ugledala luč sveta peticija, ki poziva slovensko politiko k pomirjenju in sodelovanju v kriznem času. Na prvi pogled razumno – imamo epidemijo, bližajo se gospodarska kriza in vsakovrstne težave, zakaj se torej politika ne bi poenotila o nekaj prioritetah. Več
-
V pandemiji se je Zahod odrezal slabše kot mnogi drugi deli planeta. Afriki so napovedovali katastrofo, a se k sreči ni zgodila. Razlaga za to je morda njeno v povprečju veliko mlajše prebivalstvo. Kitajska je epidemijo, če verjamemo njenim uradnim podatkom, bolj ali manj ukrotila. Razlaga za to bi lahko bila nedemokratična, a učinkovita oblast, ki je brez pardona zapirala celotne pokrajine, in bolj disciplinirano ali ustrahovano prebivalstvo. Več
-
Razmerje med slovensko katoliško cerkvijo (KC) in politiko je nezdravo. Politika ima cerkev za pomembno, z njo koketira in ne potegne jasne črte med njo in državo. Nečista zveza se je začela že z denacionalizacijo, ki je cerkvi v naravi vrnila tudi fevdalno premoženje. Finančno polomijo mariborske škofije je politika obsodila šele za Vatikanom in tudi pedofilske afere bi brez Vatikana pometla pod preprogo. Več
-
Tanja Starič si v nedavnem pogovoru s premierom Janšo o epidemiji ni upala postaviti niti enega kočljivega vprašanja. Novinarko Odmevov nacionalne tv je ohromila njena drža in pokončale so jo njene siceršnje novinarske kvalitete. Intervju je bilo mučno gledati. Več
-
Leta 2020 je svet padel v epidemijo covida, leta 2021 naj bi se iz nje vsaj za silo skopal, in to predvsem s cepivom. Brez tega odrešilnega izdelka znanosti bi nas čakalo eno samo moreče ponavljanje zapor in sprostitev, izmenjavanje malodušja, nemočne jeze, občutka, da bo slabše in slabše. Moreča bi bila tudi realnost – pogrezali bi se v avtoritarnost, popolno ekonomsko in socialno krizo, v brezbrižnost do umiranja celih legij (starih) ljudi. Več
-
Izgredi pretekli četrtek so bili vsaj deloma izdelek Janševe oblasti – če že ne od nje zasnovani in naročeni, pa vsaj izrabljeni. Prvič kot poskus, da bi vse, tudi mirne proteste proti oblasti izenačili in diskreditirali. Drugič, da bi se Janša pokazal kot branitelj pred njimi, se pravi kot varuh zakonitosti in varnosti. Tretjič kot demonstracija moči. V vsakem primeru je bilo to napenjanje mišic glede na število nasilnežev pretirano. In v vsakem primeru dogajanje priča, da je vrh te oblasti živčen, makiavelističen in sposoben za vse. Več
-
Vladi (Janši) je epidemija grdo ušla iz rok. Zato je storila edino, kar res zna: deželo je znova zaklenila in večidel ustavila javno življenje. A to je napravila prepozno. Kot je na splošno z ukrepi nenehno zamujala vse od pomladi: prepozno je priprla mejo s Hrvaško, prepozno razglasila epidemijo, prepozno ali sploh ni pripravila zdravstva na drugi val … Za to obupno zamujanje, ki se je izteklo v strašljiv potek epidemije, je po svoje kriva tudi t. i. strokovna skupina. Večkrat je plaho nakazala, da je treba kaj storiti, Janša pa je praviloma ostal križem rok. Ker je šlo za dobesedno usodne zamude, bi moral štab reči: storite to in to ali pa odstopimo. Ker je bil premlačen, je sokriv. Več
-
Janša in Pahor sta na videz izrazito različna politika, v resnici pa sostorilca, kot se temu reče v kazenskem pravu. Oba sta dolgoživa politika, oba nevarna, a vsak po svoje. Janša neposredno, brez ovinkov in okraskov, Pahor posredno, skrit za mnogimi zavesami. Sta najbolj škodljiva posamična politika samostojne Slovenije. Več
-
Pobuda za Koalicijo ustavnega loka je prišla v pravem času: Janša se je že dovolj razkrinkal; oblastno razgrajevanje ustanov in ustave napreduje hitro in neusmiljeno; prepričljiva večina volivcev janšizmu še vedno nasprotuje, hkrati pa je, skupaj z mediji, vedno bolj kritična tudi do opozicije. Več
-
Je mogoče kakorkoli primerjati Trumpa in Janšo? Razlike so seveda velikanske že zaradi različne velikosti, razvitosti, kulture … obeh držav. Amerika velja za imperij v zatonu, a je še vedno mogočna, vseprisotna in fascinantna. Trump je za svet večkratna grožnja: je nevarnost za svetovni mir in okolje, mentalno onesnažuje politično in družbeno sceno ter je potuha in zgled za male avtokrate po svetu. Janša, v našo smolo in tujo srečo, vpliva samo na dogajanje v Sloveniji. Ampak mi živimo tu in se nočemo izseliti. Več
-
V Odmevih je novinar Edvard Žitnik rekel, da Slovenija nima druge možnosti, kot da s Trumpovo Ameriko podpiše sporazum o telekomunikacijskem omrežju 5G. To ne drži, cela vrsta članic EU takega sporazuma ni sklenila. A če ga Slovenija ne bi podpisala, zunanjega ministra Pompea seveda ne bi bilo k nam in Janša, Logar, Pahor se mu ne bi mogli pokloniti. Vsak visoki ameriški obisk je v Sloveniji predvsem stvar veljave, zanj pa je treba tudi kaj žrtvovati. Taka je tradicionalna logika slovenske politike in očitno tudi umevanje našega Edvarda. Več
-
Od zaznanega izbruha pandemije je minilo okroglega pol leta. Ponekod so bolezen skoraj zatrli, a marsikje se trdovratno vrača. Dokler ne bo iztrebljena (skoraj) povsod, bo pri tem ostalo. Svet je res povezan v dobrem in slabem. Več
-
Nedavni vrh Unije je potrdil, da je moč v skupnosti vedno bolj razpršena, odločanje pa zato čedalje težje. Nemčija in Francija ostajata najmočnejši par, vplivnejše pa postajajo koalicije manjših članic, zlasti tako imenovane varčne (beri skope) države in pa višegrajci. Nekatere stare delitve – zlasti zahod– vzhod in sever–jug so se še zaostrile. Na zahodu so populisti v pandemiji začasno izgubili nekaj sape, na vzhodu so se avtokrati še utrdili. Virus ostaja tudi v Evropi živ in vsa Unija se počasi pogreza v ekonomsko-socialno krizo. Bliža se dokončni britanski izstop, odnosi s Trumpovo Ameriko so hladni, z Rusijo in Kitajsko se slabšajo. Podnebna kriza je površno zakrita z dozdevno akutnejšimi problemi. Skratka, Evropa je v negotovem položaju, čeprav boljšem kot velika večina sveta. Več
-
Naša politika rada govori o ugledu in vlogi Slovenije v tujini. Toda zunanje okolje je v bistvu ne zanima. To je slabo, ker se o nas vedno bolj odloča zunaj. Hkrati je ta politika kratkoročna, razklana in postavlja strankarske interese pred državne, nacionalne. Taka politika ne more spraviti skupaj pametne in kontinuirane zunanje politike. Za nameček deprofesionalizira lastno diplomacijo. Več
-
Janeza Janše v tako surovi varianti, kot je njegov tokratni mandat, še nismo videli. Tretjič je res nevaren, toliko bolj, ker se marsikaj prelamlja ne samo v Sloveniji, ampak tudi okoli nas. Te spremembe lahko postanejo nepovratne. Več
-
Stanje v Sloveniji je zagatno in nestabilno, hkrati pa ne vemo, kako se bo izteklo. To velja tudi za zunanje okolje, svet. Oboje je prepleteno. Več
-
Epidemija koronavirusne bolezni se tako rekoč po vsej Evropi umirja, karantenski ukrepi se mehčajo, meje odpirajo. Spreminja se tudi razpoloženje prebivalstva. Zaskrbljenost je še živa, toda slepo strinjanje z omejevanjem in prepovedovanjem zgineva. Ponekod proti preostalim zaporam protestirajo. Več
-
Orbán je spet objavil zemljevid Velike Madžarske, ki obsega tudi del Slovenije. Opozicija se je odzvala ostro, oglasil se je celo Pahor, premierov kabinet in zunanje ministrstvo pa sta ostala gluha, slepa in nema. To je še eno jasno znamenje, da Slovenija, mednarodno tradicionalno izgubljena, dobiva jasno smer: kompas kaže proti višegrajcem, nazaj na vzhod, na periferijo Unije. Iglo na kompasu je odločilno zasukala Janševa vlada. Več
-
Slovenija čaka na koronavirus in novo vlado. Obojega se bojimo, oboje je motnja. Nacije ne bo ugonobila, jo pa lahko spravi v resne težave. Več
-
Prihaja čas za Jankovićevo slovo?
Okoli ljubljanskega župana je spet živo. Nič novega, Zoran Janković je eden bolj štrlečih, živahnih in zunajserijskih slovenskih politikov, čeprav samo župan. Poskusil se je tudi v nacionalni politiki, kot nov obraz celo zmagal, a na samem začetku propadel zaradi politične nespretnosti. Bog ve, kako bi se obnesel kot premier. A tudi na županskem položaju ostaja že zaradi moči »svojega« mesta vplivna nacionalna figura. Več
-
Sedem let po desnem kolku je pod pezo dokaj dolgega življenja popustil še levi in znašel sem se na Ortopedski kliniki zloglasnega UKC, rahlo prestrašen čakajoč na operacijo. Več
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.« Več
-
Takih reči ne gre prepuščati pozabi, ker so trenutki resnice. Generalna sekretarka GZS je na javni tv nedavno rekla: »Nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev.« Po valu medijskega ogorčenja je rekla, da je želela opozoriti na neprimernost zviševanja plač z vladnimi dekreti in na krčenje razlike med minimalno in povprečno plačo. Pogojno se je tudi opravičila. Vendar je, skupaj s svojo ustanovo, ostala razgaljena. Več
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Družba
Ljudje kot vrsta zlepa ne bomo izumrli, toda sedanja civilizacija je tik pred tem, da se sesuje, človeštvo pa se znajde v novem barbarstvu. Grozi, da se bo torej prepleteni, globalizirani svet razbil na koščke, da bodo razpadle tudi države kot organizirane skupnosti z osrednjo oblastjo, da se bodo sesuli urejeni sistemi šolstva, zdravstva, prometa. Da na jutranji prag ne boš več dobil časopisa ali redne količine interneta, da se bodo vrnile zatrte bolezni, da boš bolan šel k padarju, ker zdravnika ne bo, da bo iz pip kapljala okužena voda ali pa še to ne. V nebo bomo gledali s strahom, bali se bomo tal pod nogami. Več
