Janko Lorenci
-
Epidemija koronavirusne bolezni se tako rekoč po vsej Evropi umirja, karantenski ukrepi se mehčajo, meje odpirajo. Spreminja se tudi razpoloženje prebivalstva. Zaskrbljenost je še živa, toda slepo strinjanje z omejevanjem in prepovedovanjem zgineva. Ponekod proti preostalim zaporam protestirajo. Več
-
Orbán je spet objavil zemljevid Velike Madžarske, ki obsega tudi del Slovenije. Opozicija se je odzvala ostro, oglasil se je celo Pahor, premierov kabinet in zunanje ministrstvo pa sta ostala gluha, slepa in nema. To je še eno jasno znamenje, da Slovenija, mednarodno tradicionalno izgubljena, dobiva jasno smer: kompas kaže proti višegrajcem, nazaj na vzhod, na periferijo Unije. Iglo na kompasu je odločilno zasukala Janševa vlada. Več
-
Slovenija čaka na koronavirus in novo vlado. Obojega se bojimo, oboje je motnja. Nacije ne bo ugonobila, jo pa lahko spravi v resne težave. Več
-
Prihaja čas za Jankovićevo slovo?
Okoli ljubljanskega župana je spet živo. Nič novega, Zoran Janković je eden bolj štrlečih, živahnih in zunajserijskih slovenskih politikov, čeprav samo župan. Poskusil se je tudi v nacionalni politiki, kot nov obraz celo zmagal, a na samem začetku propadel zaradi politične nespretnosti. Bog ve, kako bi se obnesel kot premier. A tudi na županskem položaju ostaja že zaradi moči »svojega« mesta vplivna nacionalna figura. Več
-
Sedem let po desnem kolku je pod pezo dokaj dolgega življenja popustil še levi in znašel sem se na Ortopedski kliniki zloglasnega UKC, rahlo prestrašen čakajoč na operacijo. Več
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.« Več
-
Takih reči ne gre prepuščati pozabi, ker so trenutki resnice. Generalna sekretarka GZS je na javni tv nedavno rekla: »Nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev.« Po valu medijskega ogorčenja je rekla, da je želela opozoriti na neprimernost zviševanja plač z vladnimi dekreti in na krčenje razlike med minimalno in povprečno plačo. Pogojno se je tudi opravičila. Vendar je, skupaj s svojo ustanovo, ostala razgaljena. Več
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Družba
Ljudje kot vrsta zlepa ne bomo izumrli, toda sedanja civilizacija je tik pred tem, da se sesuje, človeštvo pa se znajde v novem barbarstvu. Grozi, da se bo torej prepleteni, globalizirani svet razbil na koščke, da bodo razpadle tudi države kot organizirane skupnosti z osrednjo oblastjo, da se bodo sesuli urejeni sistemi šolstva, zdravstva, prometa. Da na jutranji prag ne boš več dobil časopisa ali redne količine interneta, da se bodo vrnile zatrte bolezni, da boš bolan šel k padarju, ker zdravnika ne bo, da bo iz pip kapljala okužena voda ali pa še to ne. V nebo bomo gledali s strahom, bali se bomo tal pod nogami. Več
-
Ena zahtevnejših nalog nove koalicije bo, da Slovenijo jasneje postavi na mednarodni zemljevid. Politika tega doslej ni storila. To pozicioniranje bo nujno, a težavno, saj je veliko stvari okoli nas povsem odprtih. Pa ne samo okoli, ampak tudi pri nas. Več
-
Za kuliso nenehnega vrvenja na ulicah, stadionih, v supermarketih, na tv, družabnih omrežjih ... se skriva nasprotje tega mrzličnega mrgolenja – osamljenost. Človek je družbeno in družabno bitje, sodobno življenje pa mnoge sili v osamljenost, ki dobiva razsežnosti epidemije. Več
-
Okolje postaja nevarno, Slovenija celo brez zelene stranke
V Karibih in na jugu ZDA kot v distopičnem filmu s poblaznelimi vetrovi razsajajo čedalje močnejši hurikani. V pitni vodi skoraj po vsem svetu, je pokazala sveža raziskava, se nahaja mikroplastika, ironično tudi v Trumpovem stolpu. Oceani in morja so že tako polni velike plastike. Slovenijo sta poleti zdelala dva huda vročinska vala, suše postajajo endemične. Lahko bi naštevali v nedogled. Vse to postaja nova normalnost. Več
-
Poročilo Velimirja Boleta je eksploziv, ki bi moral razstreliti beton sedanje razprodajne blaznosti. To je tekst, objavljen v zadnjih Gospodarskih gibanjih Bajtovega inštituta, ki kaže, kaj se dogaja z našimi najpomembnejšimi, sistemskimi bankami (NLB, NKBM, A banka). Več
-
Naša politika je ponosna, da gosti enega najmočnejših ljudi na svetu. A jo tudi malo črviči, ker se je zaradi obiska namrdnil nekdo še močnejši, Amerika. Te sladke muke trpi zlasti Pahor, ki je Putina povabil, vendar se od njega hkrati distanciral, češ da so med nami pomembne razlike. Tega ob takem obisku ne govoriš, razen če bi se rad napihoval ali pa gosta vsaj podzavestno odgnal. Več
-
Begavčki, občudovalci, razočaranci, kloni
Pri Janševem že znamenitem spisu o vojni z mediji ne veš, ali je tak cinik, ki vse obrne v svoje nasprotje (on demokrat, nasprotniki pa zakrinkani komunisti), ali pa res verjame, kar govori. Takemu cinizmu ali taki izgubi stika z realnostjo (če misli, kar govori), se lahko samo čudiš. Več
-
Nekakšno zatišje je, a pogled v dogledno prihodnost je temačen, globalno in lokalno. Zdravstvena kriza ni končana, levi se v gospodarsko in socialno, ponekod tudi politično. Globalizacija se lomi, države se zapirajo, v hudi krizi je tudi EU, raztrgana od neoliberalizma in nesolidarnosti. Beseda leta je negotovost. Več
-
V devetdesetih letih smo novinarji na Delu po trdem boju dosegli pomembno zmago: Danilo Slivnik, ki je skušal časopis prekucniti na desno, je moral oditi skupaj s četico privržencev. Kasneje se je na Delo vrnil, postal direktor, nastavil pucfleka Jančiča, bil čez čas (ko se je Laško sprlo z Janšo) odstavljen, vmes pa grdo znižal naklado časopisa. Zdaj je že pokojni, Jančič spet urednikuje (na Siolu), tisti, ki take tipe nastavlja po medijih, pa je živ, zdrav, brezobziren kot vedno in že tretjič premier. Tisti, ki je že na prvi seji demokratičnega parlamenta leta 1991 novinarjem napovedal labodji spev. Več
-
Znameniti plakat, s katerim se je SDS zahvalila Sloveniji in se – lapsus brez primere – predstavila kot koronavirus, so nekateri vzeli kot napoved, da se stranka pripravlja na predčasne volitve. Na prvi pogled se zdi to noro, nekatere okoliščine pa tako špekulacijo dopuščajo. Več
-
Virus je udaril v času, ko ima samostojna Slovenija 30 let, in jo, enako kot svet, spravil v krč. Še sredi zdravstvene krize se pogrezamo v gospodarsko in socialno, verjetno hudo. A tudi tu je treba biti previden, saj politika težave rada ali zanika ali pa napihuje, da doseže stranske cilje. Več
-
V kaj se bo iztekla pandemija, kakšna bo nova normalnost po njej, ostaja neznanka. Trenutno pa je svet vržen iz tirov: globalizacija se je razsula, države so se zaprle kot školjke, gospodarstva na pol ustavila, množice so v karanteni. Po zdravstveni krizi nas čaka ekonomsko-socialna, najhujša po drugi vojni zato, ker nas je zadela pandemija, prva v zelo globaliziranem svetu. Več
-
Epidemija nas bega tudi zaradi svoje raznolikosti – nikjer ni popolnoma enaka. Njena lokalna (državna) specifika je odvisna od starosti prebivalstva, njegove mobilnosti in navad pri druženju, od zdravstvenega sistema, od tega, kako prosvetljena ali zadrta je oblast … Ustrezno različne so tudi obrambne strategije držav. Mogoči sta dve skrajnosti. Več
-
Ravnanje vlade ponuja dva obraza in zbuja shizofrene občutke. Epidemija upravičuje skrajne ukrepe, ki upočasnjujejo javno življenje, preprečujejo druženje itd. Tu je ostrina oblasti upravičena in si zasluži podporo. Tudi obljubljeni ekonomsko-socialni paket je potreben, kako ustrezen in izvedljiv je, pa se bo še videlo. Generalno se ta hip zdi, da se vlada na teh dveh ključnih področjih odziva kar hitro in glede na pritisk izrednih okoliščin primerno. Več
-
Koronavirus je med drugim izostril generacijsko ločnico stari – nestari. Meja ni docela trdna, a obstaja in temelji na tem, da virus stare ogroža bistveno bolj. Iz tega izvira različno dojemanje krize in ravnanje v njej. Individualne razlike seveda so, toda na splošno velja: starejši/bolj ogrožen ko si, bolj se boš pazil. Manj ko si star, bolj boš neskrben. Točka na starostni lestvici je faktor obnašanja, kako pomemben, pa je težko reči. Več
-
Ta čas muči našo Evropo (in svet) več strahov. Omejimo se na tri – na strah zaradi koronavirusa, oživljenega begunskega pritiska in okoljske grožnje, ne tako akutne, a vedno bolj glodajoče. Strahovi se prepletajo, se tolčejo za prevlado in skupaj ustvarjajo tesnobo, ki se rada približa paniki. Več
-
Pokol v Hanauu, ki je pretresel Nemčijo, kaže, da postaja država prizorišče terorizma skrajne desnice. Morilec je bil motena osebnost, a njegova individualna norost se je hranila in aktivirala z vplivom rasistične ideologije. Za posamičnimi izpadi tiči globlji družbeni nemir, napaja pa jih tudi nenehni dotok sovraštva in hujskaštva z družabnih omrežij in iz Alternative za Nemčijo (AfD). Več
-
V Sloveniji postajajo nedokončani vladni mandati in predčasne volitve pravilo. To govori, da smo politično dokaj nestabilna država. Z nekaj pretiravanja: zjutraj se zbudiš, čaka te nov dan in nova vlada. Več
-
Takoj po Šarčevem odstopu so mediji Janšo opisovali kot gospodarja dogajanja. Vendar je prej v zagati in dilemah. Nadomestna koalicija je zanj vabljiva predvsem zato, ker se lahko z njo zanesljivo in hitro povzpne na oblast. A tu so tudi minusi. Najprej ta, da bi si tako pridelal le časovno priškrnjen mandat. Poleg tega se gospodarski časi slabšajo, prostora za volilne bonbončke bo manj. Predvsem pa je morebitna nova koalicija gnila – sestavljale bi jo dominantna SDS in nezanesljive, oportunistične, luzerske stranke, ki bodo na volitvah verjetno izginile in ne bodo uporabne kot zaveznice za novo koalicijo. Hkrati bi bila taka združba nujno dojemana kot skrpucalo. Skratka, vodenje nadomestne koalicije bi lahko Janši na prihodnjih volitvah prej škodilo kot koristilo. Več
-
Predsednik republike Pahor lahko nekoliko vpliva na izid politične krize. A ta vpliv je majhen, kot je zaradi ozkega kroga pristojnosti dokaj majhen njegov vpliv nasploh. Po drugi strani Pahor prav zaradi priškrnjenih kompetenc tudi v drugem mandatu ostaja najbolj priljubljen slovenski politik. Kar ni majhna stvar v deželi, kjer so politiki hitro pokvarljivo blago. Več
-
Izbruh novega koronavirusa je zatresel Kitajsko. Oblast se je odzvala drastično in postavila v karanteno številna mesta. Toda ali je smiselno zakleniti skupaj 50 milijonov ljudi, tako zdravih kot bolnih in morda okuženih? Dobro je vsaj to, da izbruha bolezni tokrat ni spremljalo prikrivanje informacij kot pri sarsu pred slabimi 20 leti. Lekcija iz preteklosti je zalegla. Več
-
Šarčeva koalicija je politično truplo, ki se hitro ohlaja, je na javni tv nedavno rekel J. Janša in sprožil plaz špekulacij. Vendar ne verjamemo, da si naš mrliški oglednik res želi takojšnje dokončne smrti teh zombijev na oblasti, če ostanemo pri njegovem nekrofilskem besednjaku. Več
-
Še sveža koalicija konservativcev in zelenih v Avstriji, naši najbolj razviti sosedi, se ponuja kot pozitiven politični model za Evropo. Prejšnja koalicija s svobodnjaki je veljala za negativen model – povezavo politične sredine s skrajno desnico. Očitno je kancler Kurz, šef obeh koalicij, sposoben vrtoglavih preobrazb in vsakršnih zavezništev. Več
