
Janko Lorenci
-
Komentar / Janša, oblak in Golob
Na slovenski desnici, kot da vse brbota, migeta in se spreminja, a scela je vse na svojem mestu. Se pravi, Janez Janša ostaja suveren vladar scene, čeprav skuša kaka miš plesati po svoje.
-
Komentar / Drugo rojstvo javne tv?
Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.
-
Povzemamo nekaj ugotovitev iz tehtnih člankov Monike Weiss in Boruta Mekine iz prejšnje Mladine: NLB nima strateškega lastnika. Kdo so njeni prevladujoči lastniki, se ne ve. Enako kot druge »naše« banke plačuje izjemno nizke davke, nižje od povprečja v EU. Dobro posluje predvsem zaradi državne sanacije pred desetimi leti. Ima visoke dobičke, ki pa odtekajo v tujino.
-
S poplavami smo trajno čofnili v izredne razmere. Posledice divjanja voda pa bi bile bistveno blažje, če bi se država razvijala načrtneje in pametneje. A dosedanji razvoj samostojne Slovenije je stopicanje na mestu ali celo nazadovanje.
-
Komentar / Blaga ali brutalna?
Svet pada iz krize v krizo in to obnavlja staro vprašanje, ali se v takih razmerah bolje znajdejo demokratične ureditve ali avtokratske. Različne raziskave epidemije in podnebne krize govorijo, da sta oba sistema ekonomsko tako rekoč enako učinkovita. To je majhno presenečenje.
-
Komentar / Prevzetnost in pristranost
Putin se je z napadom na Ukrajino debelo zakalkuliral. Oslabil je Rusijo, po malem ogrozil samega sebe, predvidena hitra zmaga se je spridila v mučno pozicijsko vojno. A grdo se je zakalkulirala tudi Amerika.
-
Dežuje, naproti mi po robu ceste prihaja ženska z otrokom. Deček je smešno majhen, a pogumno korači po nizki, zanj visoki travi in čeblja. Kaj bo počel, ko bo velik, pomislim.
-
Komentar / Sodni dan à la carte
Strah je močno čustvo, lahko te uniči, lahko te reši. Po drugi svetovni vojni je svet zapljusnilo več valov kolektivnega strahu – strahu pred jedrsko vojno, terorizmom, korono, ekonomsko-socialnimi krizami … Vsi ti valovi so se dvigali na ozadju neštevilnih individualnih strahov.
-
V Maroku izginjajo oaze, v Avstraliji umirajo koralni grebeni, Španiji (in vsemu Mediteranu) grozi, da bo postala pustinja. Visoko na severu gorijo velikanski gozdovi, morski tokovi se premeščajo, oceani se zvišujejo in že požirajo nizke atole, tudi v Sloveniji v neurjih padajo celotna polja dreves. Taka je nova podnebna realnost. V prejšnjo, bolj predvidljivo in manj surovo, se ne bomo več vrnili. Na kočljivem pragu smo.
-
Komentar / Majhna, a dragocena
Koalicija je nekoliko nemirna zaradi nemira v Levici. Tam je zakuhalo, potem ko je levo krilo, ki Mescu očita, da rine preveč v sredino, dobilo večino v svetu stranke. Kdo jo bo po novem vodil, bo jasno šele jeseni.
-
Odrekanje je nekoliko izmuzljiva beseda, ki pomeni približno tole: ne poješ, ne vzameš, ne storiš, ne proizvedeš tistega, kar ti je pri srcu, kar je pogosto tudi normalno ali samoumevno. Odrečeš se v bistvu nerad, a se, ker to hočeš ali moraš, ker se ti zdi prav itd. Poglejmo nekaj primerov. Postiš se, ker si veren ali ker misliš, da je to zdravo. Odrečeš se avtu, da se otrok lahko šola. Odrečeš se oblasti in greš, recimo Janša, v penzijo, da zaživiš mirno, bereš debele knjige, okopavaš vrt in božaš vnuke.
-
Ukrajinska vojna je geografsko omejena, a muči ves svet, saj so vanjo posredno vpletene Amerika, EU, Kitajska … Najbolj jo je zakrivil Putin, ki bo to morda plačal s padcem. Ne glede na posamične krivde je tudi ta vojna slaba vojna. Dobrih ni.
-
Slovenija je najmanjša država z jedrsko elektrarno. Si hoče ta redki svetovni primat utrditi tako, da si bo dala zgraditi še eno? Finančno bi bil to zalogaj, ki se lahko zatakne v grlu in jedca zaduši. Nastale bi še nekatere druge škode, a tudi koristi. O tem, kaj naj bi prevladalo, naj bi na koncu odločili državljani. Sliši se demokratično.
-
Traktorjev in glasnih kmetov v Ljubljani ta čas ni, napetost okoli Nature 2000, ki bi kmetom naložila nekaj ekoloških omejitev, pa še traja. Kmečko nezadovoljstvo sicer ni samo naša posebnost – marsikje po Evropi se odpor proti restriktivni ekološki politiki krepi. V Ljubljano pa traktorjev najbrž ne bo več. To ni nujno dobro.
-
Vse od hitlerizma demokracija najbrž še ni bila tako ogrožena. O tem priča napredovanje skrajne desnice in množenje populistov, avtokratov, trdorokcev vseh vrst. Proces zajema ves svet, vključno z Zahodom, izumiteljem sodobne demokracije.
-
Anže Logar zna nastopati, se uveljavljati, biti všečen in je, domnevamo, boljši človek od svojega političnega šefa. A njegov najmočnejši adut je v bistvu to, da si je zlasti od predsedniške kandidature nekako pridelal podobo mirnega, dialoškega politika, ki pa živi in dela v agresivni, surovi, skrajni stranki. Velik del njegove privlačnosti izvira iz tega kontrasta. V kaki zmerni stranki bi štrlel bistveno manj.
-
Komentar / Kdo bo rekel: Dovolj!
Je Robert Golob že postal tradicionalni, se pravi neuspešni novi obraz? Je levosredinsko volilno telo nasedlo tudi njemu enako kot dozdevnim odrešiteljem pred njim? Nasedlo zato, ker je vsak nov obraz vendarle boljši, manj nevaren od Janše? Ker mediji, močni kreatorji javnega mnenja, volivcem ne pomagajo iskati res drugačnih, alternativnih novih obrazov? Ker so volivci komot, kratkega spomina in radi padajo na populistične, všečnostne finte? Ker so verjeli, da je bil Golob sposoben menedžer in bo sposoben premier? Ker ima nekaj osebnega šarma in je govoril, kar so ljudje hoteli slišati? Ker so glasovali taktično in skoraj vse glasove dali njemu, Levici in SD pa zgolj drobtinice?
-
Včasih gre pozabiti na janše, grimsoidne ustavne sodnike, palomar, ukrajinsko vojno in se spomniti česa dragocenega, denimo časa. Če je kaj na svetu izmuzljivo, je to čas. Ne moremo ga otipati, sproti ga ne zaznavamo, a ga tu in tam živo začutimo s spremembami v sebi in okoli sebe. Vemo tudi, da zagrizeno teče le v eno smer, kar nam šepeta, da je naše življenje omejeno.
-
Tokrat je šlo neverjetno hitro: Kučan predlaga spomenik osamosvojitvi na Trgu republike, Janša kislo prikima, vlada predlog posvoji. No, potem vendarle zastoj: kaj storiti s starim Spomenikom revoluciji?
-
Nasilje je nalezljivo; če v Srbiji ne bi bilo prvega pokola, se morda ne bi zgodil niti drugi. Blazno dejanje enega lahko v podobnem umu drugega sproži podobno blaznost. Toda ali živijo te izgubljene duše v normalnem okolju? In ali je to sploh pomembno?
-
Komentar / Distanca, ne ekvidistanca
Večini volivcev se zdi janšizem nevaren, okroglima dvema tretjinama pa vsaj moteč. Oboje ni samo občutek, ampak dejstvo. Navedimo nekaj primerov.
-
Komentar / Traktorji na asfaltu
Nizozemska ima 100 milijonov glav govedi, svinj in perutnine ter 17 milijonov ljudi. Množica domačih živali in intenzivno kmetijstvo sta dodobra zastrupila deželo in oblast je sklenila, da bo to množico zmanjšala za tretjino. Kmetovalcem je med drugim zagrozila s prisilnim odkupom, ti so se uprli, nastala je močna regionalna nova stranka, politika se je ustrašila in zdaj se ne ve, ali ji bo načrtovano zmanjšanje števila domačih živali uspelo ali ne.
-
Marko Radmilovič je pretekli teden v svoji rubriki na Radiu Slovenija Zapisi iz močvirja bistrovidno opisal razliko med janševskimi in liberalnimi mediji: prvi naskakujejo in rušijo samo liberalne vlade, svojih nikakor, liberalni mediji pa rušijo oboje, Janševe in levosredinske vlade. A vlade niso enake; Janševe so do ljudstva sovražne, liberalne pa »samo« nesposobne. In ko liberalni mediji rušijo liberalne oblasti, pomagajo vračati Janšo na oblast. Ergo: liberalni mediji naj liberalne vlade – to manjše zlo – z vsemi močmi podpirajo.
-
Umetna inteligenca (UI) je v silovitem zagonu. Tehnološke korporacije tekmujejo, katera bo ustvarila močnejši sistem, Chat GPT je že dva meseca po nastanku uporabljalo 100 milijonov ljudi in ta reč zna pisati odlične spise, spravi skupaj za silo rime, v hipu prevede dolga besedila, se razumno pogovarja z živim človekom. Marca letos se mu je pridružil GPT-4, še osupljivo zmogljivejši. Spodbudil je alarmantno javno pismo.
-
Negotovost / Ali premier ve, kaj hoče?
To je bil kozolec desetletja: Robert Golob na POP TV govori o osebnih rečeh, svoji partnerki in otrocih, živalih, nato pa navrže, da reform morda ne bo. A vse do te izjave so bile reforme zanj, za vlado in koalicijo popek sveta. No, pri zdravstveni reformi bomo vztrajali, je rekel, pri drugih pa le, če bomo zanje pridobili ljudstvo.
-
SDS je interpelacijo proti vladi utemeljila tudi s tem, da je Golobova vlada ukinila urad za demografijo in tako škodila naši rodnosti. A eden večjih škodljivcev v tem pogledu je prav janšizem.
-
Ali bo človek končal v lastni nesnagi? To bi bil prav neslaven konec. A gremo po vrsti.
-
Slovenija je na občutljivi točki dolgega cikla, ki mu je dajalo pečat postopno zmanjševanje enakosti, prodiranje privatizerstva in postopno krčenje socialne države. Po zadnjem rušilnem in za demokracijo nevarnem Janševem mandatu se zdaj – prvič v samostojni Sloveniji – resneje majejo celo javne službe (zdravstvo, šolstvo …). Če bodo hudo ranjene, bo Slovenija drugačna, bistveno slabša država.
-
Komentar / Reforme sredi viharja?
Slovenija je v slabi koži. Težavne so zunanje okoliščine – posledice ukrajinske vojne, vročična geopolitika, inflacija, težave s podnebjem … Nič boljše ni doma – draginja, razdraženi sindikati, razdiralna opozicija, že pozabljeno olajšanje po Janševem padcu z oblasti.
-
Janša nas je pehal na evropski vzhod, nova oblast je zasukala krmilo nazaj proti zahodu. To je pomembna, a v naši zunanji politiki tudi edina omembe vredna sprememba. Zdaj se damo znova pohlevno nositi glavnemu toku v Uniji.