Janko Lorenci
-
Strah je dvorezno čustvo. Stvari lahko poslabša, lahko pa kaj hudega prepreči. Bolesten strah pred boleznijo te utegne uničiti, a strah pred jedrsko vojno je to preprečil. Več
-
Predpostavimo, da Janša dobi še en mandat, in se vprašajmo, v kaj bi se s tem spremenila Slovenija. Natančen odgovor ponuja njegova sedanja vladavina: prihodnost bi bila nevarna in mučna. Podsistemi bi drug za drugim padali v popolno podrejenost izvršni oblasti. Najbolj in najprej tisti, ki so tudi formalno izpostavljeni nareku politike. Policija, vojska, državna administracija in državna podjetja bi izgubili zadnje ostanke avtonomije in postali orodje SDS in njenih privilegirancev. Naslednja velika tarča bi bili sodstvo in mediji, vsi po vrsti ranljivi. RTV je deloma že pod nadzorom, Pop TV bi se lotili prek Telekoma, večjih tiskanih medijev pa s pritiski na lastnike z interesi v gospodarstvu. V isti sapi bi bili na udaru zdravstvo, šolstvo, kultura. Več
-
Janša je nacionalni tv podaril novoletni intervju, seveda pa ga je spraševal Jože Možina, znani propagator SDS. Opozicijo je manj mehko spraševala Lidija Hren, vidno trpeča ob vsaki slabi besedi o zdajšnji oblasti. Več
-
Novo leto je, vesoljno človeštvo praznuje. Beseda človeštvo nas rada navda z vzvišenimi čustvi, včasih celo z živim občutkom pripadnosti tej množici osmih milijard bitij, takih kot mi. V realnosti pa je človeštvo nasprotje enotnosti, gmota, ki se nenehno drobi in sestavlja na novo. Diha, živi in umira izjemno različno in različno doživlja tudi skupne nadloge. Več
-
Vzorec iskanja novih obrazov se kar noče izpeti. To potrjuje tudi – za zdaj samo v anketah – meteorski vzpon Roberta Goloba v sam vrh političnih strank in osebnosti. Naš ta čas najbolj vroči in pravzaprav edini res štrleči novi obraz je v ospredje porinilo dejstvo, da ga je s položaja direktorja podjetja GEN-I odstavila oblast. Lepa ironija, če si bo Janša tako sam pomagal skopati politični grob. Več
-
Nad Ameriko se je zrušilo nebo, ves svet in mi z njim krvavo potrebujemo ekološki prelom. Tudi okolje v Sloveniji je marsikje za prebivalce dobesedno nevarno, v vladi pa značilno sedi okoljski minister, proti kateremu je bilo treba dvigniti upor v obliki referenduma o vodi. Več
-
Predvolilni čas je in majhne stranke se živahno povezujejo, si nadevajo nova imena ali nov lik. Tako rekoč vse spadajo na desnico, druži pa jih tudi to, da nekatere same ne morejo priti v parlament, drugim pa grozi, da bodo iz njega izpadle ali ostale minorne. Več
-
Na nacionalki so se novinarji uprli spremembam, ki jih vsiljuje vodstvo ustanove. Namen generalnega direktorja Graha Whatmougha, političnega nastavljenca oblasti, je preprost: nacionalka ni dovolj naša, je motnja, zmanjšali ji bomo gledanost. Pritisk je brutalen, slabo zakrinkan in del Janševe širše strategije uničevanja in podrejanja vseh točk, ki tako ali drugače nadzorujejo oblast. Grahu Whatmoughu pri uničevanju nacionalke pomagajo notranji kolaboranti. Več
-
Smo sredi hude epidemije in imamo oblast, ob kateri kdaj zadiši celo po državnem udaru. Coup d’état – kar nekaj takih oznak se je prijelo zadnjega posega v policijo, s katerim je oblast na mah odstavila vse komandirje policijskih postaj in vse direktorje policijskih uprav v državi. Na položaju bodo čez čas ostali samo »naši«, tisti, ki so pogodu ministru Hojsu in Janši. Oba policijo sistematično predelujeta v tvorbo, ki se je s svojimi robokopskimi oddelki pripravljena spopasti tudi z ljudstvom. Ali ni zlovešče, da taka oblast izpelje v policiji množično čistko le nekaj mesecev pred volitvami? Več
-
Na podnebnem vrhu v Glasgowu je krožil tale vic. Pogovarjata se planeta, prvi prelepo moder, drugi umazana rjava krogla. Kaj se ti je zgodilo, reče čudoviti planet. Imel sem homo sapiensa, reče grdi. Ne skrbi, ne traja dolgo, pravi modri planet. Več
-
Epidemija dosega nove višave, med najslabšimi na svetu smo. Poglavitni krivec za to nacionalno katastrofo in sramoto je oblast. Kratkotrajno začetno zaupanje je naglo zapravila, ne le v zvezi z epidemijo, ampak z vsem svojim delovanjem. To je vlada, ki laže, podkupuje, ustrahuje, izigrava sodišča, ustvarja »finančni divji zahod« (prof. Mrak). Z izgubo minimalnega zaupanja v vlado je postala zdravstvena katastrofa neizbežna. Če vladi sploh ne verjameš, ne verjameš niti njenemu zavzemanju za cepljenje, to poglavitno obrambo pred covidom. Več
-
V Uniji si krize – finančna, begunska, zdravstvena – kar sledijo. Vse spremljajo začetna velikanska zmeda, negotovost, soliranje članic in nato mučno iskanje skupnih odgovorov. Zaporedje kriz se zleplja v trajno krizno stanje evropske družine. Z brexitom je izgubila veliko, dragoceno članico, zdaj se podobne težave nadaljujejo z napetostmi med severozahodom in vzhodom EU. Več
-
Tom Burgis, avtor Kleptopie, knjige o nevarnosti korupcije in kleptokracije za demokracijo, našteva skupne značilnosti kleptokratov – kult osebnosti, nacionalizem, da se prikrije programirana kraja, odkrito zaničevanje norm, ki ločujejo osebne interese in politične funkcije, slikanje drugega, sovražnika kot tistega, ki kvari družbo, da bi skril lastno koruptivnost. Več
-
Ljubljana je med slovenskimi mesti simbol koncentracije moči, bogastva, odločanja, najrazličnejših institucij … A v njej so najbolj množični, pogosti, odmevni in vsaj posredno vplivni tudi protesti, v bistvu usmerjeni proti zlorabam te koncentracije. Skratka, prestolnica je pisano, tudi kontroverzno mesto, ki v marsičem daje ton vsej državi. Pod dolgotrajnim Jankovićevim županovanjem se zdi propulzivna, napredujoča tvorba, a to je deloma le videz. V mestu je veliko delovnih mest in premalo za povprečni žep dostopnih stanovanj. Tudi zato se vanj vsak dan pripelje majhna armada ljudi, popoldne pa ga spet zapusti; prometne težave, škodljivi izpusti in izgubljanje dragocenega časa so zato neizbežni. Postopoma se pospešuje gentrifikacija, odraz kričečih socialnih razlik. Ljubljanski zrak je zdravstvena nadloga za skoraj 300 tisoč ljudi. Več
-
Pred slabim letom, v četrtek, 5. novembra, so bili v Ljubljani protesti, ki jih je spremljalo nasilje. Takrat smo našteli tri razloge, zakaj je izgrede, če ne naročil, pa vsaj izrabil Janša. Prvič, to je bil poskus, da bi vse, tudi mirne petkove proteste, izenačili in diskreditirali. Drugič, Janša naj bi se pokazal kot obramba pred nasiljem, se pravi kot varuh zakonitosti in varnosti. Tretjič, tako je demonstriral svojo moč. Več
-
Nevarno postaja. Ne zaradi množice, ki hodi na sredine proteste, je pisana, ima različne motive, a kot celota jezno nasprotuje sedanji oblasti, nekoliko manj pa tudi vsej politiki in mnogim institucijam. Med drugim medijem, policiji in zdravstvu. Janša jih vleče za sabo v blato. Več
-
Mladost je naporno, a vedro korakanje v prihodnost, je veljalo nekoč in ne velja več. Vedrino je zamenjala tesnoba, pravi obsežna anketa v desetih različnih, razvitih in revnih državah, ki je merila predvsem razpoloženje mladih, kar zadeva stanje okolja. Povzemamo po Guardianu: štirje od desetih anketirancev se zaradi podnebne krize obotavljajo, da bi imeli otroke, šest od desetih jih je zaradi podnebnih sprememb skrajno zaskrbljenih. Tri četrtine mislijo, da je »prihodnost strašljiva«. Pri slabi polovici podnebne bojazni vplivajo na vsakodnevno življenje, dobra polovica se čuti izdana od starejših generacij in vlad. Več
-
Janša nas ta čas oblega z vseh strani. Njegov način vladanja je pisan skupek metod, značilnih za avtokrate, ki delujejo v demokraciji, a jo hočejo ukiniti. V besedah so veliki demokrati, varuhi malega človeka, patrioti, v resnici pa nasprotje vsega tega. Več
-
Evrobarometer je izmeril, kaj si mislijo prebivalstva unije o cepljenju, porabi evropskih sredstev, okolju, smeri, v katero koraka posamezna država. Rezultati so za Slovenijo porazni, njihov skupni imenovalec pa je izjemno nizko zaupanje v državo, politiko oz. trenutno oblast. Več
-
Strahovi so na slabem glasu, a niso enoznačno čustvo: so tegoba in zdravilo, marsikdaj nas, podobno kot bolečina, opozorijo na nevarnost. Množica individualnih strahov je neskončna, nekateri, recimo jim kolektivni, pa mučijo mnoge. Poglejmo nekaj takih globalno-slovenskih strahov. Več
-
Če sodeluješ z lopovom, s tabo ne bom sodeloval. To je z drugimi besedami napisal Šarec, ko se je v nedavnem pismu Luku Mescu, Tanji Fajon in Alenki Bratušek zavzel za to, naj opozicijska četverica po volitvah ne sodeluje ne s SDS ne s strankami in posamezniki, ki so v Janševi koaliciji ali jo podpirajo. Več
-
Tu je zelo mirno in skoraj slovesno. Občutje ustvarjajo bela cerkev s čokatim zvonikom iz častitljivega l8. stoletja, veliki lipi, nekaj hiš, lokalčič, ozka asfaltirana cesta, ki vodi do bližnje lovske koče sredi gaja brez, borov, macesnov, smrek, bukev, prav pisane druščine dreves na tako majhnem prostoru. Cestica pelje skozi lipov drevored, ki nekako ne spada sem gor v hribe, a prav mora biti tu. Vse skupaj je na slemenu in tu vedno pihlja. Sveže je kljub vročini v dolini in od tod se v tem sončnem dnevu daleč vidi. Več
-
Bomo dobili jedrski Teš? Minister Vrtovec pravi, da vladno energetsko dovoljenje Gen energiji za drugi blok krške nuklearke ni dokončna odločitev, ampak le začetek postopkov. Podobno se je nekoč začel Teš. Nuklearka bi bila od njega vsaj trikrat dražja. Več
-
Violeta Bulc, nekdanja komisarka v evropski komisiji, pravi, da je pripravljena voditi Slovenijo, ta pa potrebuje prelom, nov začetek. V tem ima gospa prav, a dvomimo, da bi tak začetek lahko prinesla prav ona, ta nenavadna mešanica nekakšne vesoljske metafizike, neoliberalizma, visokih ambicij. Tudi stranke še nima in v kak pomemben nov obraz se ne bo razvila. Več
-
Na naši Zemlji, ljubi in edini, je vrag vzel šalo. Vsako leto je bolj vroče kot prejšnje, v Sibiriji in Kanadi divjajo velikanski gozdni požari, Nemčijo zalivajo poplave, na obeh polih se od ledu, ki očitno ni več večen, lomijo orjaške ledene gore. Amazonski pragozd, nekoč zelena pljuča sveta, morda oddaja več CO2, kot ga skladišči. Suše so hujše in daljše, vročinski valovi neznosni. Več
-
Konec prejšnjega tedna so se dogajale čudne reči. Koalicija je glasovala proti lastnemu zakonu in umaknila zakon o demografskem skladu, dotlej zanjo ključen. Janša zdaj te kozolce prikazuje kot zmernost, modrost, umirjanje pregretega ozračja. V resnici je v globoki defenzivi in strahu pred hitrim političnim koncem. Zakona je umaknil, ker se je bal, da bosta padla, in ker so sindikati že napovedali zbiranje podpisov za nov referendum. Več
-
Z vseh strani pljuskajo opozorila, da se začenja nov val epidemije, ki bi se lahko razmahnil že pred jesenjo. Ob tem nismo niti približno dovolj precepljeni, da bi virus vsaj za silo obrzdali. Za cepilno uspešnimi državami občutno zaostajamo, slabo kaže tudi za naprej. Tudi dosedanja bilanca epidemije po slovensko je primerjalno slaba. Več
-
Janez Janša je nevaren in škodljiv, a izjemno trdoživ politik. To mu uspeva, ker čas in globalno prevladujoča ureditev producirata avtoritarce. Uspeva pa tudi osebno. Na samem začetku kariere je po zanj srečnih naključjih in v kasnejšo nesrečo naroda postal narodni junak. Je sposoben organizator, ustvaril je močno stranko po svoji nelepi podobi in zveste volivce, ki potrebujejo Voditelja. Z brezobzirnostjo, makiavelizmom in zagrizenostjo normalnejše okolje vedno znova preseneča, hkrati pa se je v skrajnega desničarja levil postopoma in Slovenijo po koščkih navajal na janšizem v vedno hujši obliki. V zadnjem mandatu mu je prav prišla tudi epidemija. Več
-
Trideset let po osamosvojitvi se nam v povprečju godi znatno bolje – več zaslužimo, več imamo, dlje živimo ... A smo dežela zapravljenih potencialov. Napredujemo počasi, saj nas dohitevajo ali prehitevajo nekoč slabši, boljšim pa se praviloma ne približujemo. Tudi počutimo se nič kaj prida. Predvsem pa smo vnesli v delovanje družbe slabosti, ki napovedujejo slab razvoj tudi za naprej. Več
-
V zadnjem času Janša srdito napada Levico, tudi prepovedal bi jo. Očita ji dva naglavna greha: rušenje demokracije in kapitalizma oz. ustavnega reda. Sam se predstavlja kot njegov branik. Razpravo o tem je skušal vsiliti parlamentu. Več
