James Der Derian, ameriški guru mednarodnih odnosov

James Der Derian je eden najbolj kontroverznih preučevalcev odnosov med državami. Kariero je začel z odmevno študijo o tem, kakšne posledice ima razmah antidiplomatskih vohunskih tehnik in obveščevalnih služb na mednarodno skupnost. V zadnjem desetletju se je pod vplivom ameriških vojn lotil študija virtualnih vojn in vpliva simulacij na resničnost. Je vodja Watsonovega inštituta za mednarodne ra-ziskave na Univerzi Brown v ZDA, v Ljubljani pa se je udeležil konference WISC, ki je potekala na FDV. Ker je prepričan, da v postpostmodernem času sveta ne razumemo več skozi pisano besedo, ampak predvsem skozi vizualne reprodukcijske tehnike, namesto da bi pisal knjige, rad zrežira kak dokumentarec. V zadnjem, denimo, predstavlja vlogo sociologov ali antropologov v ameriškem vojaškem aparatu.

V slovenski Istri je kršenje zakonov postalo stalnica

Barbara Verdnik je bila leta 2006 razrešena s položaja direktorice družbe Primorske novice, odstavitvi pa so sledili kadrovske menjave in vsebinsko preurejanje istoimenskega časopisa. Verdnikova je družbo Primorske novice tožila, nato pa začela delati kot novinarka. Pisala je o razmerah v slovenski Istri, o političnih in gospodarskih povezavah in nepravilnostih. Pred meseci se je odločila narediti še korak naprej: vstopila je v aktivno politiko in danes nastopa kot kandidatka stranke Zares. Je ena redkih, ki odkrito in brez zadržkov govorijo o političnih in gospodarskih navezah na Primorskem.

Za nami bi ostale jablane in osiromašeni uran.

Alan Weisman je predstojnik Oddelka za mednarodno novinarstvo na Univerzi v Arizoni, kjer pa ne poučuje le novinarstva, ampak se ukvarja tudi z latinskoameriškimi študijami. Je pisec več knjig, njegova zadnja, Svet brez nas, pa je postala mednarodna uspešnica in je prevedena že v trideset jezikov. Izid knjige so tako rekoč vsi glavni ameriški mediji pospremili z izjemno pozitivnimi kritikami, prejela pa je tudi več nagrad. Časopisa Time Magazine in Entertainment Weekly sta jo razglasila za najboljšo knjigo leta 2007, iTunes pa ji je podelil naslov najboljše avdioknjige za isto leto. Knjiga se ukvarja s tem, kako bi se razvijalo življenje na našem planetu, če bi ljudje nenadoma izginili, in kaj bi se zgodilo s človekovo zapuščino. Weisman je odgovore na ta vprašanja iskal po vsem svetu in opravil intervjuje s številnimi znanstveniki ter strokovnjaki za geologijo, arheologijo, biologijo, kemijo, arhitekturo, jedrsko fiziko in tako naprej. Njegova knjiga bo predvidoma oktobra izšla tudi v slovenščini pri založbi Modrijan.

Mag. Mitja Gaspari, ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenije

Če bo Borut Pahor jeseni sestavljal novo vladno koalicijo, bo Mitji Gaspariju pripadlo mesto podpredsednika vlade, torej funkcija, ki jo je pred leti v Drnovškovi vladi opravljal Marjan Podobnik. Nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah pravi, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če bo Pahorju uspelo sestaviti koalicijo programsko sorodnih strank, ne želi pa sedeti v vladi z Janšo. Naj povemo, da Gaspari ni bil naša prva izbira za intervju. O inflaciji, gospodarski rasti, zadolževanju in napovedanem proračunskem presežku smo se želeli pogovarjati z ministrom za finance Andrejem Bajukom, vendar je ta že dogovorjeni termin v treh tednih kar trikrat preložil, hkrati pa je v istem obdobju našel čas za pogovor za revijo Reporter.

»Konkurenčna klavzula pomeni podrejanje pravosodja.«

Ena od posledic zgodbe o aretaciji nekdanjega tožilca Boštjana Penka je vladna novela zakona, ki predvideva nove omejitve za prehod med odvetnike. Zakonska določba poleg drugega predvideva, da sodniki in tožilci štiri leta ne bodo mogli postati odvetniki. Razlog? Vtis o nepristranskosti sojenja, saj naj bi recimo bivši sodnik ali pa tožilec predobro poznal ljudi, primere ali pa celo konkretno zadeve na sodišču. Miha Kozic, predsednik odvetniške zbornice in nekdanji pravosodni minister, pravi, da je takšen ukrep nepotreben, neprimeren in da je samo še ena oblika pritiska na sodno vejo oblasti.

Boštjan M. Zupančič, sodnik in filozof

Boštjan Marija Zupančič, v strokovni javnosti znan pod tržno znamko BMZ, je pravnik šele na koncu. Najprej je filozof. S svojim iskanjem temeljev, na katerem počiva Zakon, je očaral generacije slovenskih, ameriških, tudi grških ali kitajskih študentov. Zadnjih deset let je sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, pred tem je bil ustavni sodnik, profesor na ljubljanski Pravni fakulteti in na univerzi v Harvardu. Sicer ga je mogoče opredeliti kot strokovnjaka za kazensko, procesno in ustavno pravo, a je v nasprotju s podobnimi akademskimi kalibri širši javnosti znan po seriji monografij in esejev, napisanih v izvirni politično-filozofski maniri.

Dr. Stane Vlaj, strokovnjak za lokalno samoupravo

Stane Vlaj je docent na ljubljanski Fakulteti za upravo in predstojnik Inštituta za lokalno samoupravo in s tem seveda eden največjih strokovnjakov na svojem področju.Več let je vodil širšo strokovno skupino za lokalno samoupravo pri Službi vlade za lokalno samoupravo, sodeloval je tudi v strokovnih skupinah in odborih na evropski ravni. Je avtor več knjig, učbenikov in priročnikov. Od leta 2006 je sicer uradno v pokoju, a se od poučevanja nikakor ne more odtrgati.

Razkrita Titova moskovska skrivnost

Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi.

Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice

Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki.

Dr. Sabrina P. Rmet, politologinja

Dr. Sabrina P. Ramet je profesorica političnih znanosti na norveški univerzi v Trondheimu. Je ena od najboljših poznavalk jugoslovanske krize, o njej je napisala nekaj knjig, med drugimi že večkrat ponatisnjeno Balkansko sveto pismo. Te dni je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predavala o povezavi mitov in politike, o procesih, ki so med drugim potekali v času jugoslovanske krize, a to ne pomeni, da politika mitologije ne uporablja tudi drugod. Profesorica pa v Sloveniji ni le predavala, zanimalo jo je tudi, kaj se dogaja z mediji v državi. Če toliko novinarjev podpiše peticijo, pravi Rametova, potem imajo mediji v Sloveniji očitno težave.

”Kje se to konča? Pri likvidaciji? Prestopili so vse meje.”

> Težko rečem. Nikakor ni dobro, če se na bodočega odvetnika zgrnejo sumi, da je v prejšnji službi zlorabljal uradni položaj. Za stranko, ki pričakuje zaupen odnos, je to lahko neprijetno. Ampak stvari, ki se mi je zgodila, bom prišel do dna. Kar pa se tiče ljudi, s katerimi sem se sestajal podobno kot z Ivanom Zidarjem in se pogovarjal o bodočem zastopanju, mi je večina že ...

Joj te groznegrozne »igrice«!

Beseda nestor seveda označuje častitljivega in modrega starega moža - in Sergej Hvala je po merilih pobezljanih generacijskih ciklov računalniške skupnosti pri svojih štiriintridesetih pravi metuzalem. Kot opisovalec iger je bil zraven ob zori osebnih računalnikov, ko smo tiste boge Spectrumove kasetarčke tako čustveno čistili s palčkami za ušesa, v današnji dobi nebrzdane vladavine Moorovega zakona pa je za gamersko srenjo že zdavnaj postal vrhovna avtoriteta, kot raztelešeni übermožgani, ki plavajo v gargantovskem hidroponičnem tanku kakega finega startrekovskega spin-offa. Že sedemnajst let vsak mesec znova napiše velik del Jokerja in tako ključno prispeva k temu, da je to z naskokom najboljša popkulturna publikacija v deželi, pa i šire.
A njegov prispevek se ne konča z vedno znova pronicljivimi analizami in kolosalnimi šalami, temveč dolga leta deluje tudi kot eden od dveh mentorjev celi paleti nadarjenih mladih piscev, ki se zbirajo okoli revije. Ni me strah zapisati, da so skupaj v zadnjih desetih letih naredili daleč največ za modernizacijo slovenskega jezika - vsekakor neprimerno več kot subvencionirani kosobrini po raznih uradih, ki si tako radi lastijo zasluge. Strokovna podlaga, življenjska modrost in vedno konstruktiven pristop so Sergeja Hvalo, popularnega Snetija, naredili za nekoga, ki ga štejejo cele generacije glede vprašanj najširše definirane računalniške kulture za nič manj kot ustavno sodišče.

Dr. Dušan Mramor, ekonomist

Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa.

Bojan Prašnikar, trener nogometnega kluba Energie Cottbus

Noben slovenski trener ni s slovenskimi nogometnimi klubi osvojil toliko naslovov kot Bojan Prašnikar, ki je slovensko reprezentanco pripeljal do dodatnih kvalifikacij za EP, Maribor pa v ligo prvakov. Rodil se je v Šmartnem ob Paki - zraven nogometnega igrišča, na katerem sta s prijateljem cele dneve igrala nogomet. Sama. Eden na enega. Potem je odskočil v Bundesligo ter postal trener in odrešitelj odpisanega kluba Energie Cottbus. Logično.

»Z vsakim novim urednikom nas je manj!«

Napovedi so se izkazale za točne. Nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki ga vodi Andrijana Starina Kosem, je v torek popoldne razrešil odgovornega urednika časnika Delo Janeza Markeša, ki je bil na položaju le deset mesecev. Nadzorniki so kot uradni razlog za njegovo razrešitev navedli njegovo »nekooperativnost« z upravo. Le enega izmed njih, odvetnika Stojana Zdolška, razlogi za Markeševo odstavitev niso prepričali, zato je po glasovanju odstopil s položaja. Nadzorniki so za novega odgovornega urednika predlagali dosedanjega Markeševega namestnika Darijana Koširja, ki je bil v preteklosti, pred začetkom vladnega »uravnoteževanja« Dela, že odgovorni urednik tega časopisa. Funkcijo naj bi nastopil čez približno tri tedne, pred tem pa morajo mnenje o njem dati še novinarji. A njihovo mnenje ni obvezujoče. Mnenje Delovih novinarjev v njihovi časopisni hiši pravzaprav že dolgo ne šteje. A kako so doživljali pretrese, ki so se nadnje zgrnili zlasti v zadnjih treh letih, ko so zamenjali tri odgovorne urednike (zdaj bodo dobili že četrtega) in dva predsednika uprave? Kako so občutili politični prevzem Dela, ko je njihova lastnica Pivovarna Laško Delo odstopila v upravljanje aktualni vladi? In ali so se razmere, potem ko so oblast nad Delom spet vzpostavili laščani, res izboljšale? O tem smo se pogovarjali s predsednikom aktiva Delovih novinarjev Petrom Kolškom.

»Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«

Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu.

Dr. Mladen Dolar, filozof

Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006).

Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana

Janez Pipan, kot kaže, zapušča ljubljansko Dramo, ki jo je vodil 14 let. Čeprav je v njegovem obdobju postala osrednja slovenska gledališka institucija, se je kulturni minister odločil, da mu mandata ne bo podaljšal. Za novega ravnatelja Drame je predlagal igralca Iva Bana. Pipan se je nato odločil, da odide tudi s položaja predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, našega najvišjega strokovnega organa na področju kulture.

Islam ni vojaško-politični pakt

Oliver Potežica je srbski poklicni diplomat od leta 1978. Bil je prvi sekretar na jugoslovanskem veleposlaništvu v Iranu od leta 1985 do 1990 in izredni veleposlanik ZRJ za Jordanijo in Palestino v letih od 1996 do 2001. Vodi društva prijateljstva z arabskimi državami in Iranom ali sodeluje v njih, je avtor številnih znanstvenih esejev o religiji v zunanji politiki in islamu, o čemer tudi predava na priznanih univerzah širom po muslimanskem svetu. Njegova zadnja knjiga je izčrpna študija o vahabitih, pripadnikih konservativnega sunitskega gibanja, ki vse več pozornosti zbuja tudi na Balkanu.

Elektroreciklaža

Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU. Trenutno imajo 140 pogodbenih partnerjev. Ustanovitvenih podjetij je bilo osem, obratovati so začeli s 55 partnerji, do konca lanskega leta jih je bilo že 100. Aprila je minilo eno leto, odkar so od Agencije za okolje kot prvi dobili uradno licenco za izvajanje celovitega sistema za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

Karel Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desusa

Karel Erjavec v vladi bolj ali manj uspešno krmari med interesi Koalicije Slovenija in “levim” programom stranke, ki jo vodi. Ministrstvo je do sedaj vodil brez večjih pretresov, v zadnjem času so se pojavili očitki o netransparentnem nakupu oklepnikov, iz vojske pa so mu začeli uhajati vojaki. Kljub vsemu je prepričan, da bo njegova stranka pozitivno presenečenje bližajočih se volitev, hkrati pa mu je vseeno, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali Borut Pahor.

Milan Kučan, nekdanji predsednik

Milan Kučan je človek, ki se z aktualno politiko ne ukvarja že več kot pet let. Kljub temu mu prepisujejo velik vpliv, demonizirajo ga vladajoče stranke, opozicijske pa se, kot pravi Jožef Školč, bojijo njegove sence. Eno od pomembnejših vprašanj letošnjih volitev je, koga bo Kučan podprl in kakšen bo odmev te geste. A nekaj je jasno že danes, gotovo ne bo podprl strank, ki vodijo državo. Po njegovem mnenju je vlada Janeza Janše avtoritarna, ni izpolnila obljub, državo odmika od vrednot osamosvojitve, še en Janšev mandat pa bi še bolj zavrl razvoj Slovenije.

”Janša nas reže kot salamo”

Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS.

”To ni lepotno tekmovanje”

Odgovoril bom drugače. Ko v različnih evropskih državah razpravljajo o reformah, gre razprava vedno v dve smeri. Po eni strani je treba povečati odzivnost gospodarstva in trgov na zunanje šoke, po drugi pa je v reformah treba zagotoviti varnostne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se preveč ljudi neupravičeno znašlo v položaju socialne ogroženosti.

Zakaj so deklice nesrečne?

 Borut Krajnc

Dr. Renata Šribar je raziskovalka na področju sociologije in socialne ter kulturne antropologije; ukvarja se predvsem s podobami in statusom žensk v medijih, s seksualnosti in z regulacijo pornografije. Nedavno je sodelovala pri pripravi študije o položaju deklic v Evropski uniji.

"Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti.

Trkaj

Alija. Z osnovno šolo smo bili na smučanju na Pohorju, ko je prijatelj Blaž potegnil ven kaseto Ali Ena. Do konca športnega tedna smo že vsi znali plato na pamet. To je bil en tak bum.

"Bojim se, da so nam stvari ušle iz rok."

S tem se do pred kratkim nisem obremenjevala. Sedaj ko imam malce več vpogleda v to, ko dobivam pobude in vprašanja državljanov, pa se mi porajajo tudi takšne ideje. Kljub temu verjamem, da se mi to ne dogaja, sicer bi težko opravljala svoje delo.

Očitno nisem "njen" tožilec

V Sloveniji se preiskava deli na dva dela, na predkazenski postopek, ki ga opravlja policija pod nadzorom tožilstva, in na sodno preiskavo, ki jo opravi sodišče. V predkazenskem postopku pogosto ni mogoče priti do dovolj ključnih personalnih dokazov, ki bi utemeljevali znake kaznivih dejanj. Nekaterih dokazov v predkazenskem postopku niti ni mogoče pridobiti. V našem primeru so dokazi, ki smo jih zbrali v predkazenskem postopku, utemeljevali sum, da gre za več kaznivih dejanj goljufije, ki naj bi jih bili storili vodilni delavci Oriona, njihovi odvetniki, notarji in sodni cenilec. Sodišče je ugodilo zahtevi po preiskavi in na podlagi naših zahtev po razširitvi preiskave to tudi večkrat razširilo. Preiskava je bila opravljena za vsa kazniva dejanja dvojnih kupoprodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice. Utemeljenost suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave, je veliko nižji dokazni standard od utemeljenosti suma, ki mora obstajati ob koncu preiskave za vložitev obtožnice. In v tem drugem delu postopka, v okviru sodne preiskave, nam prvotnega suma ni uspelo nadgraditi, da tako rečem. Nasprotno, na dan so prišli nekateri tehtni razbremenilni dokazi.

Poslavlja se generacija zaljubljencev v smrt!

Vladimir Arsenijević je eden najbolj uveljavljenih predstavnikov mlajše generacije pisateljev na območju bivše Jugoslavije. O njem se ne napiše predstavitveni odstavek, ne da bi se omenilo, kako je kot najmlajši avtor v zgodovini dobil prestižno Ninovo nagrado za najboljši roman leta, torej srbskega kresnika. To je bilo leta 1994 za prvenec U potpalublju, ki upodablja Beograd v zadnjih treh mesecih leta 1991, v obdobju, ki ga najbolje zaznamuje barbarsko uničenje Vukovarja.