V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. marca ob 20.30 premiera biografske drame Colette v režiji Washa Westmorelanda o radoživi francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette, ki na pragu moderne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje ter izziva vladavino patriarhata. Bolj ko se osvobaja in raziskuje lastne želje in hrepenenja, bolj v njej
Več pa v članku z naslovom Cerkveno priznanje, ki sta ga napisala Jure Trampuš in Grega Repovž >> #Mladina9
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/582705090&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
Posebno številko Mladina ZGODOVINA: FAŠIZEM si lahko zagotovite na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini na tej povezavi. V posebni izdaji Mladine strokovnjaki pojasnjujejo, kdo so bili fašisti, ki so pred skoraj 100 leti prišli na oblast v Italiji. Med drugim boste prejeli odgovore na vprašanja, kako se je njihov vodja Be
»Iz tega bo treba narediti določene konkretne korake, nekakšen priročnik, ki bo pomagal srečevati takšne primere in jih razreševati.«
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore za Radio Ognjišče o protipedofilski škofovski konferenci
»Slovenija je kot država maketa sama po sebi. Vse, kar se dogaja v velikih ali tradicionalnih ali kako drugače res
Vrhunski gospodarstvenik Bademaister Počivalšek Hlod je prepričan, da Američane v Venezueli in drugod po svetu spremlja srečna zvezda. (kamorkoli pridejo širit demokracijo, dobijo nafto press)
Pribijanje na križ direktorja NLB Blodnjaka, ker zahteva pol milijona plače, je povsem nepotrebno. (davkoplačevalci smo v banko vložili toliko, da
Lani decembra je po spletu zakrožil posnetek, na katerem srednješolskemu rokoborcu strižejo drede. Če v to ne bi bil privolil, bi se moral odpovedati tekmovanju. S podobnimi rasističnimi dejanji ima leta 2019 vsak dan še vedno opraviti veliko temnopoltih ljudi. Prejšnji teden so v mestu New York prepovedali diskriminiranje ljudi na podlag
Filmski plakat s partizansko »bando«
Del krepitve skrajnega italijanskega nacionalizma, ki jo dobro ponazarja nedavna izjava predsednika evropskega parlamenta Tajanija o italijanski Dalmaciji in Istri, je tudi vnovič oživljena produkcija tretjerazrednih vojnih propagandnih filmov. Že pred 14 leti je film Srce v breznu v ospredje postavil
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.