… Beletrina (Beletrina, 633), Ljubljana, 2025 395 str., 29 €
Krmarjenje med mafijci Zadnji, peti roman pred kratkim preminulega Alojza Ihana (1961–2026), najprej narativnega pesnika, kasneje vse bolj pripovednika in uglednega imunologa, je nadaljevanje Karantene (2022). Ta se je ukvarjala z obdobjem med epidemijo koronavirusne bolezni, Tihotapec se posveča njenim posledicam.
Pa ne v zdravstvenem smislu, torej s presežnimi smrtmi ali duševnimi posledicami zaradi socialne osame, medijskega strašenja ali zanikanja epidemije oziroma obstoja virusov nasploh. Posledice so bolj materialne narave, …
… . Ampak takšne obtožbe so napačne in namenjene samo temu, da odvračajo pozornost od teh zločinov in preprečujejo ukrepanje zoper Izrael. Samo zato, ker se Izrael opredeljuje kot judovska država, to ne pomeni, da je kritika Izraela antisemitizem. Kritika ravnanja države je legitimna. Upoštevati pa moramo še nekaj: izraelska in tudi Janševa vlada počneta nekaj nevarnega: enačita Jude in Izrael. To je problematično, je igra z ognjem. Ker potem lahko kdo reče, da so Judje po svetu odgovorni za politiko, ki jo izvaja Izrael. Nekako je antisemitizem res prisoten, a z druge strani: z vzponom …
… sveta ne dosegajo profesionalnih standardov. S tem so politiki dali proste roke pri kadrovanju tožilcev. Ni treba spet ponavljati, da so Orbán in drugi naredili enake korake. Ta oblast ne skriva, da hoče preganjati ljudi, ne nazadnje je to Vrtovec javno napovedal, celo posebej je navedel eno ime: Jaša Jenull.
Zakaj? Želijo obračunati s kritiki, jih utišati, kaznovati. Predvsem pa zastrašiti še vse druge. Jenull je zgolj priročna tarča – sporočilo je namenjeno družbi. Kar nekako normalno se zdi, da lahko oblast lomasti po civilni družbi, ker smo to že tolikokrat doživeli. Vendar ni. Ni …
… svetovni sistem, v katerem središče izkorišča obrobje. Središče črpa z obrobja imperialistično rento – hkrati pa onemogoča obrobnim državam, da bi razvile organsko narodno gospodarstvo.«
Rastko Močnik in Igor Ž. Žagar
»V tem okviru je revolucionarna marksistična teorija izdelala koncept presežnega izkoriščanja, ko mezda ne pokrije eksistenčnega minimuma. Kapital zdaj prakticira presežno izkoriščanje tudi pri nas, kakor nasploh na svetovnem Jugu, na notranjem in zunanjem obrobju EU in celo v središču EU,« sta še dodala omenjena avtorja.
Latinskoameriški marksisti so izdelali tudi koncept …
nataša Pirc Musar je Oleksandri Matvijčuk podelila posebno nagrado Blejskega strateškega foruma za izjemnega partnerja 2026. nagrado je prejela za svoje delo pri dokumentiranju vojnih zločinov v ukrajini.
Oleksandra Matvijčuk je ukrajinska pravnica in vodja Centra za državljanske svoboščine, ki ga je ustanovila leta 2007, takoj po študiju prava v Kijevu. Slovo od avtoritarne preteklosti, pravi, je bilo plod boja, ne darilo. Med majdansko vstajo pozimi 2013/14 je usklajevala pobudo Euromajdan SOS
… »Recite, kar hočete, ampak predsedniku državnega zbora ne moremo očitati organiziranega kriminala. Kvečjemu slabo organiziran kriminal.«
Kolumnist Matjaž Gruden na Facebooku o (novih) razkritjih nečednosti v življenjepisu Zorana Stevanovića
»Ni to politična funkcija, to je korporativna funkcija.«
Gospodarski minister Anže Logar medijem ob robu srečanja Demokratov o postavitvi Andreja Vizjaka, nekdaj tarče njegovih kritik zaradi afere »glupi davki«, na čelo Gen energije
»Minister Borut Rončević je 1. septembra s podelitvijo ustave začel prekinjen proces osamosvojitve in tlakovanje smeri h …
… izmed primerov, ki jih je zbiral filozof Boris Vezjak, neutrudni kronist slovenske medijske scene, in o njih izdal debelo knjigo. Ko se je voditeljica Vala 202 Nataša Štefe pošalila z imenom Janeza Janše, ji je tedanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle odpovedal honorarno pogodbo, sledil je protest uredništva in Vasle je moral potezo preklicati. Ko je v satirični oddaji Hri-bar tedanji urednik oddaje Bojan Kranjc uvedel lik »reporterja Surle«, so mu odgovorni zagrozili z delovnim suspenzom. Novembra 2008 je 24 novinarjev podpisalo protestno pismo zoper tedanjega v. d. odgovornega urednika …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.