• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:FilmDonald TrumpEvropska unijaInflacija
133.655 člankov · 8. 01. 1988–16. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Bo��o Repe«

428 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

V središču·4. 09. 2026

Interpretacija prihodnosti ↗

Janez Janša ob otvoritvi obnovljenega gradu Turjak: »Septembra 1943 so se za njegove mogočne zidove zatekli slovenski vaški stražarji. Ljudje, ki so noč za nočjo pred tem trepetali za življenja, svoja in svojih najbližjih, žena, otrok, staršev, bratov in sester. Ljudje, ki so sklenili, da ne bodo dovolili, da jih ustrahujejo, da jim ropajo imetje in da jih morijo. Naša odgovornost do njih in prihodnjih rodov je, da o tej temni strani meseca v zgodovini slovenskega naroda govorimo. Pa ne samo gov

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Kultura·10. 07. 2026

Mešano na žaru ↗

Predsednik Svobode Robert Golob v Odmevih © TV Slovenija In tako se je ta teden končno začel pojavljati Robert Golob v javnosti kot vodja največje opozicijske stranke. Že njemu se je težko sprijazniti s to vlogo, še bolj pa nam: pa ne zato, ker bi ga imeli tako radi kot predsednika vlade, je namreč kar naporen človek, samovšečen, zaletav in pogosto vsaj na videz aroganten, hkrati pa je po moško hitro užaljen, ko stvari ne gredo v njegovo smer ( ja, nekatere stvari so pač zelo moška stvar). A rok

Stanka Prodnik

Naslovna tema·26. 06. 2026

Ljudska fronta 2026 ↗

Satira je najboljša obramba pred avtoritarci: Protest proti politični preiskovalni policiji 15. junija 2026 © Janez Zalaznik Bomo zmogli še enkrat? Bo dovolj kritične energije? To vprašanje se v Sloveniji postavi vsakič, ko pride na oblast Janez Janša. Vprašanje ni samo, kaj bodo storile opozicijske stranke, ampak tudi, ali je za obrambo demokracije in zamenjavo oblasti mogoče oblikovati dovolj široko povezavo različnih demokratičnih sil. Z vsako novo Janševo vlado se stopnjujejo avtoritarni ele

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Kultura·29. 05. 2026

Srečko Kosovel in Mladina ↗

Srečko Kosovel (1904–1926), čigar stoletnico smrti smo obeležili v sredo, 27. maja, in ki mu je posvečeno letošnje, Kosovelovo leto, nas ne nagovarja le kot pesnik ali simbol prezgodaj umrlega genija, temveč tudi kot izjemno občutljiv in ponovno aktualen diagnostik slovenske družbe. © Wikipedia »Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socijalnem življenju pa bo največji triumf sodobnega človeštva« Od agrarnega lista do revolucionarne Mladine Slovensko 20. stoletje je b

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Politika·11. 03. 2026

Kaj bomo izgubili, če zapravimo te volitve? ↗

Božo Repe © Borut Krajnc V članku z naslovom Razlike obstajajo, ki ga lahko v celoti preberete v novi posebni številki Mladine Usodne volitve, zgodovinar dr. Božo Repe* piše o tem, če zapravimo te volitve, ne bomo izgubili samo štirih let, temveč, tako kot Madžari, demokracijo za generacijo ali dve, morda še več. V ospredju vsega je temeljna pravica – pravica do življenja brez strahu in s pravno zaščito. To je bila že ena osrednjih zavez Atlantske listine iz leta 1941, na osnovi katere je nastal

Uredništvo

V središču·6. 02. 2026

Čigav program je uresničeval domobranski javni tožilec ↗

Sojenje Leonu Rupniku, 21.8.1946. Na fotografiji (z leve): Leon Rupnik in Erwin Rösener, nemški SS-general © Rudi Vaupotič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije Odločitev, s katero je ustavno sodišče razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Rupnik, je prelomna predvsem zato, ker gre za prvo resnično vsebinsko ustavnosodno presojo, ki upošteva zgodovinski kontekst druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Po več kot treh desetletjih nas ta odločitev končno jasno umešča na stra

Dr. Božo Repe, zgodovinar

V središču·16. 01. 2026

Evropa v primežu ↗

Slovenija ima formalno vse institucije liberalne demokracije, je članica EU, ima ustavni red. V praksi pa redno prihaja do političnih pritiskov na institucije, do relativizacije fašizma, demoniziranja antifašizma, instrumentalizacije prava, zlorabe referendumov in nadzornih organov. Za sabo ima obdobja tako imenovanega mehkega avtoritarizma, sploh zadnje Janševe vlade. (na fotografiji Janez Janša na pogovoru v Mengšu) © Luka Dakskobler Smo na začetku povsem novega družbenega reda ali zgolj doživ

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·12. 08. 2025

Naslovnica nove Mladine / NEVARNO RAZMERJE ↗

… Si upate priznati, da ste zasvojeni s telefonom? Mladina tokrat (zaradi praznika) izide dan prej, torej v četrtek, 14. avgusta! V 33. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o nevarnem razmerju. Si upate priznati, da ste zasvojeni s telefonom? Obenem objavljamo članek o volitvah, ki nas čakajo prihodnje leto, ter se sprašujemo, ali bo znova zmagal Janez Janša. Pod drobnogle smo vzeli žrtve posilstev, ki so same proti vsem. Med sogovorniki v intervjujih pa boste našli zgodovinarja dr. Boža Repeta in ekonomista dr. Mojmirja Mraka. Avtor …

Uredništvo

Politika·18. 07. 2025

Vsega so krivi komunisti ↗

Spravna slovesnost v Kočevskem rogu, kjer sta se natančno 35 let pred sprejetjem resolucije v evropskem parlamentu, 8. julija 1990 tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik Slovenije Milan Kučan poklonila umorjenim po koncu druge svetovne vojne. Namesto pomiritve pa so dogodki v drugi svetovni vojni in po njej še vedno sredstvo političnega obračunavanja. © Tone Stojko Spomenka Hribar je bila tista, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – z esejem Krivda in greh – odločno i

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·15. 06. 2025

Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni ↗

Praznovanje na Prešernovem trgu ob Dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in proslavi ob osvoboditvi Ljubljane leta 2021 (v času tretje Janševe vlade) © Janez Zalaznik V članku z naslovom Patriotizem, kulturni boj in profit, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je druga svetovna vojna eno izmed najbolj kritičnih obdobij v slovenski zgodovini. "Druga svetovna vojna in dogajan

Uredništvo

Politika·19. 05. 2025

»Slovenija nima razvojne vizije« ↗

"Od takrat naprej so bile nekatere razprave in razni načrti, ki so z vladami odšli v predale, sicer pa je popolna brezidejnost. Slovenija nima razvojne vizije, zlasti, če to razvojno vizijo primerjamo s tistim časom. Za sodobni čas in za razmere, v katerih smo, ko so majhne države ogrožene in bodo težko preživele, je pravzaprav to največji pouk iz vsega skupaj – se pravi, kaj zmore neka generacija narediti - zmagati v vojni, obnoviti domovino in narediti dolgoročni načrt. To od te politične elit

Uredništvo

Družba·6. 12. 2024

Repetovo sporočilo ↗

Repe je omenil več »konstrukcijskih napak« ob nastanku države, ki so večinoma nepopravljive © Borut Krajnc Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in Inženirska akademija Slovenije sta v torek pripravila posvet Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU? Z nastopom je izstopal zgodovinar dr. Božo Repe, ki se je vprašal, zakaj so se slovenska razmišljanja o prihodnosti ustavila pri osamosvojitvi in vključitvi v EU z »dodano« zvezo Nato. Programi političnih s

Monika Weiss

Družba·23. 08. 2024

Šinigojeva zapuščina ↗

Leta 1986: Janez Zemljarič, podpredsednik jugoslovanske vlade (zveznega izvršnega sveta), Jože Smole, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva in Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade (republiškega izvršnega sveta) © Joco Žnidaršič Tole ni običajen »in memoriam« ob smrti Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika socialistične vlade. In še manj panegirik politiku, ki je sicer v težkih časih spodobno in častno opravljal funkcijo, na katero je bil izvoljen. Kar je bilo nekoč normalno, dane

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·28. 05. 2024

Čigava zasluga je povojni mir v Evropi? ↗

Božo Repe © Borut Krajnc V članku z naslovom Evropski kitajski zid, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da sta politika iskanja zunanjega sovražnika za notranje poenotenje in zaščita naše "višje" civilizacije pred "barbarizmom" drugih v 20. stoletju Evropo že dvakrat spravili v ruševine in prah "Glorifikacija miru, ki da ga je z združevanjem ustvarila bodoča EU, nima realne zgodovinske podlage. V resnici je b

Uredništvo

Družba·15. 04. 2024

Od katoliških milic do črne roke ↗

Veliko zločinov je zagrešila tako imenovana Črna roka, posebna ilegalna organizacija, sestavljena iz skrajnih sovražnikov narodnoosvobodilnega gibanja © Muzej novejše zgodovine Slovenije V članku z naslovom Od katoliških milic do črne roke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je zadnja križarska vojna na Slovenskem – z dolgo predpripravo – potekala med drugo svetovno vojno "Veliko zločinov je zagrešila tako imenovana Črna

Uredništvo

Pisma bralcev·12. 04. 2024

Od Katoliških milic do črne roke ↗

Spoštovani, bil sem star 6 let, ko se je pričela II. svetovna vojna in 10 let, ko se je končala. Rojen sem 30. aprila 1935 v Slovenj Gradcu. Pri 12. letih sem dobil - novo teto 2. 2.1948. Ko se je poročil moj 10 let starejši stric, ki se je od 3 stricev, vpoklicanih v Nemško vojsko, vrnil. Prvi je odšel na delovno obveznost. Bil v uniformah druge svetovne vojne in po njej 4 leta in 4 mesece. Prišel je “podivjan iz vojne”, tako so odrasli takrat govorili o post-travmatskem sindromu, ki spremlja p

Stane Sajevec, Maribor

Komentar·3. 11. 2023

Pravica do spomina ↗

Shod za Palestino v Ljubljani 19. oktobra 2023 © Luka Dakskobler Dve travmi Nemcem in z njimi celotni Evropski uniji očitno nikoli ne bosta dopustili polno zaživeti. Refleks nepotešenega maščevanja nad Rusi, ki so jih Nemci dvakrat napadli in neuspešno poskušali uničiti, nas vodi v položaj, ko bodo nazadnje vojaki vseh evropskih narodov, tako kot v času nacističnega rajha, korakali proti vzhodu. Še prej so to prvi neuspešno poskušali Švedi. In za njimi Francozi z Napoleonom. Ni treba veliko zgod

Dr. Božo Repe, zgodovinar

Družba·29. 09. 2023

Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo? ↗

Prizor iz filma Dr. Strangelove Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo. Časopisne naslove poznate: »Skoraj polovica Slovencev sploh ne bere.« »Celo izobraženi Slovenci berejo vse manj.« »Po obsegu domačih knjižnic smo na repu razvitih držav.« »Na Slovenca letno pet parov čevljev, a le dve knjigi.« »Postajamo družba, ki ne bere knjig.« In potem vedno navržejo še kake statistike, ki to grozljivko potrdijo. Statistike pa so res grozljive – ker branje tvitov ne šteje za branje. Takš

Marcel Štefančič jr.

Družba·1. 09. 2023

Dr. Melanie Joy / »Vaš odziv na pasji hamburger je vaš avtentični odziv« ↗

Borut Krajnc © Borut Krajnc Ste se kdaj vprašali, zakaj bi se nam gnusilo, če bi morali jesti zlate prinašalce, ne gnusi pa se nam, ko jemo pujse ali krave? Ali pa kako lahko protestiramo proti mučenju živali in hkrati jemo burger ali zrezek? Ti dve in druga težka vprašanja si je že v mladosti začela postavljati psihologinja Melanie Joy, ki v svojih knjigah ponuja tudi odgovore. Identificirala je sistem, ideologijo, kot temu pravi sama, ki ljudem omogoča prehranjevanje z živalmi, čeprav globoko

Peter Petrovčič

Komentar·19. 05. 2023

Če bi spomeniki lahko govorili ↗

Za časa prejšnje vlade Janeza Janše so odstranjevali spomenike iz protokolarnega posestva na Brdu in jih premestili pred vojaški muzej v Pivki. (na fotografiji pokopališče kipov v Pivki) © Luka Dakskobler Pobuda bivšega predsednika Milana Kučana, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, je naletela na hiter pozitiven odziv vlade in predsednice države, desnica pa mu doslej ni izrazito nasprotovala oziroma mu ob možnosti zamenjave s Spomenikom revolucije pritrjuje. Kučan je v pojasn

Dr. Božo Repe, zgodovinar

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
ZAKLADNICA ZDRAVJA
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija