200 najbližjih zadetkov za »Dr. J« 853 ms · stran 1/10 Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.
Kultura · 10. 07. 2026
Predsednik Svobode Robert Golob v Odmevih
© TV Slovenija
In tako se je ta teden končno začel pojavljati Robert Golob v javnosti kot vodja največje opozicijske stranke. Že njemu se je težko sprijazniti s to vlogo, še bolj pa nam: pa ne zato, ker bi ga imeli tako radi kot predsednika vlade, je namreč kar naporen človek, samovšečen, zaletav in pogosto vsaj na videz aroganten, hkrati pa je po moško hitro užaljen, ko stvari ne gredo v njegovo smer ( ja, nekatere stvari so pač zelo moška stvar). A rok
Stanka Prodnik
V središču · 15. 05. 2026
Davorin Kračun
© Fiskalni svet
Interventni zakon o razvoju Slovenije je bil v ponedeljek sprejet s 47 glasovi poslank in poslancev desnega populističnega četverčka Janša-Logar-Vrtovec-Stevanović. O posledicah tega smo govorili z ekonomistom Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta, neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike.
Se spomnite, da bi kdaj v 30-letni zgodovini državni zbor takoj po nastopu, v času pred oblikovanjem vlade, sprejel tak
Monika Weiss
Družba · 17. 05. 2024
Luka Dakskobler
© Luka Dakskobler
Dr. Stanislav Šuškovič je dolga leta delal v bolnišnici na Golniku, v univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, poučeval je tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pred nekaj leti se je upokojil, zdaj pa je v javnost poslal odprto pismo, v katerem je podprl uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Je eden od redkih zdravnikov, ki v Sloveniji podpirajo to možnost. Med drugim se je v pismu vprašal, kaj bi o tej temi v sedanjem času menil H
Jure Trampuš
Svet · 28. 02. 2024
Ruski predsednik Vladimir Putin
© kremlin.ru
"Neposreden stik med Natovimi vojaki in Rusijo bi pomenil veliko povečanje nevarnosti za začetek spopada," je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejal obramboslovec dr. Iztok Prezelj, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, da bi lahko zahodne zaveznice v Ukrajino napotile svoje vojake.
"Macron je predlagal novo stopničko v urejanju varnostnih razmer, ki se nanaša na napotitev vojske." Temu smo se doslej izogibali, pravi Prezelj.
Uredništvo
Kultura · 2. 02. 2024
Zdravnik Samo Zver in voditelj Marcel Štefančič, jr. v oddaji Marcel
© Borut Krajnc
Ja, težko je danes najti v Sloveniji človeka, ki ne čuti čistega prezira do zdravnikov. Komur se niso zamerili doslej, temu so se zamerili v preteklih treh tednih. Toliko objestne samovšečnosti, toliko pobalinskega izsiljevanja, toliko nesramnosti do nas, navadnih ljudi – res nismo doživeli še od nikogar. In to je najhujše, kar se je lahko zgodilo tihi večini zdravnikov, ki nima ne s Fidesom ne z njegovo pogoltno
Stanka Prodnik
Družba · 19. 01. 2024
Dr. Samo Zver
Spoštovana gospa ministrica za zdravje, spoštovani vsi, ki vam ni vseeno za transfuzijsko medicino v slovenski državi.
Prav ali neprav, pismo, ki ga imam za iztočnico, ni bilo namenjeno meni. Naslovnik je bil Univerzitetni klinični center Ljubljana, bolnišnica, v kateri delam že od leta 1993. Sem njen izdelek, saj sem se skoraj vsega, kar znam, naučil v njej. Čutim pripadnost in spoštovanje. »Zadeva«, kot piše v takih pismih, je v tem primeru takale: »Nedopustnost javnega naročila
Dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Družba · 29. 09. 2023
Prizor iz filma Dr. Strangelove
Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo.
Časopisne naslove poznate: »Skoraj polovica Slovencev sploh ne bere.« »Celo izobraženi Slovenci berejo vse manj.« »Po obsegu domačih knjižnic smo na repu razvitih držav.« »Na Slovenca letno pet parov čevljev, a le dve knjigi.« »Postajamo družba, ki ne bere knjig.« In potem vedno navržejo še kake statistike, ki to grozljivko potrdijo. Statistike pa so res grozljive – ker branje tvitov ne šteje za branje.
Takš
Marcel Štefančič jr.
Družba · 1. 09. 2023
Borut Krajnc
© Borut Krajnc
Ste se kdaj vprašali, zakaj bi se nam gnusilo, če bi morali jesti zlate prinašalce, ne gnusi pa se nam, ko jemo pujse ali krave? Ali pa kako lahko protestiramo proti mučenju živali in hkrati jemo burger ali zrezek? Ti dve in druga težka vprašanja si je že v mladosti začela postavljati psihologinja Melanie Joy, ki v svojih knjigah ponuja tudi odgovore. Identificirala je sistem, ideologijo, kot temu pravi sama, ki ljudem omogoča prehranjevanje z živalmi, čeprav globoko
Peter Petrovčič
Družba · 22. 08. 2023
Dr. Žiga Turk
© RTV SLO / IN MEDIA RES
Dr. Žiga Turk v slovenskih medijih rade volje zagovarja podnebni skepticizem, pri katerem potem takoj že vnaprej primakne freudovski Verneinung s pojasnilom, da ga bomo verjetno narobe razumeli. Pa ga nismo!
Tokrat je v njemu bližnjih medijih desne provenience poskrbel za zgovorno ilustracijo ene od novih narativnih taktik zanikovalcev njegovega kova: »Se mi zdi, da je to ena budnica, da si moramo nehati domišljati, da lahko hitro kaj naredimo s podnebjem.
Dr. Boris Vezjak, komentar
Družba · 4. 08. 2023
Luka Dakskobler
© Luka Dakskobler
Državno odvetništvo zastopa Slovenijo pred domačimi in mednarodnimi sodišči. Včasih je to zelo nehvaležno delo. »Varovali« so interese države pred izbrisanimi, po nareku vlade Janeza Janše so preganjali protivladne protestnike. O tem, o pritiskih predvsem prejšnje vlade na njihovo delo in sam obstoj, je za Mladino spregovorila generalna državna odvetnica, ki si je prav zato zadala zahtevno nalogo sistemske zaščite samostojnosti in neodvisnosti zdaj vsakokratni v
Peter Petrovčič
Politika · 11. 05. 2023
Znameniti spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani
© Marco Trovò / Flickr
»Mnenje, ali celo politična zahteva, naj se Slovenci odrečejo revoluciji, t.j. distancirajo od revolucionarnih vsebin v svoji zgodovini 20. stoletja, je podobno domišljijski zahtevi, da naj bi to svojo zgodovino kar demontirali, jo v izogib vsem zadregam, povezanim še danes z njo, kar odpravili. S tem, ne bi izključili le vseh njenih vsebin, dobrih in zlih, ter ostali gola številka med obstoječimi državami, temveč
Dr. Božo Repe, zgodovinar
Družba · 17. 02. 2023
Luka Dakskobler
© Luka Dakskobler
Živali po simbolni spremembi zakonodaje leta 2020 niso več le stvari, pač pa veljajo za čuteča bitja. O živinoreji se danes govori tudi v povezavi z negativnimi vplivi na okolje in podnebje. Premier Robert Golob je dejal, da bi vsi skupaj lahko pojedli nekaj manj mesa. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pripravila posvet, namenjen izboljšanju položaja živali. Vse to vendarle so nekakšni odzivi na vprašljivi odnos med človekom in živaljo, o ka
Peter Petrovčič
Politika · 10. 02. 2023
© Uroš Abram
Kakšno je stanje javnih financ in koliko je »manevrskega prostora« za nove izdatke?
Stanje za leto 2022 bi ocenil kot solidno. To je tudi razumljivo, saj je gospodarska rast kljub ukrajinski krizi znašala več kot pet odstotkov in v teh razmerah so ob povečevanju stopnje inflacije izrazito hitro rasli tudi javnofinančni prihodki. Moja ocena javnih financ za letošnje leto pa je bolj kritična. Kljub napovedani rasti blizu dveh odstotkov Slovenija za letos planira prek pet odstotkov jav
Monika Weiss
Kultura · 11. 11. 2022
Alojz Ihan
© Robert Balen
V Cankarjevem domu so včeraj predstavili roman Karantena imunologa in pisatelja Alojza Ihana. Ihan je v romanu zgodbo treh prijateljev prestavil v kaotično obdobje začetkov epidemije covida-19. A roman ne govori le o karantenah ob okužbi z virusom, pač pa tudi o nekaterih človeških zgodbah, ki so v karantenah preživele desetletja.
Roman Karantena je Alojz Ihan želel napisati kot "cerkveno fresko epidemije covida-19", da bi preko nje bralec knjige tudi čez 10 let razumel
STA
Družba · 15. 07. 2022
Sajenje dreves mangrov v zalivih ob obalah Kube je eden od ukrepov, s katerim skušajo vzpostaviti naravno oviro ob zviševanju morske gladine, ki za obmorsko prebivalstvo Kube prinaša eno največjih življenjskih sprememb /
© Profimedia
Dr. Gladys Cecilia Hernandez Pedraza je namestnica direktorja in višja raziskovalka na oddelku za globalne finančne trende Centra za študije svetovnega gospodarstva (Centro de Investigaciones de la Economía Mundial – CIEM) v Havani na Kubi. Na Fakulteti za družbene
Monika Weiss
Družba · 13. 12. 2021
Kozma Ahačič
© Borut Krajnc
V začetku aprila 2020, ko smo se v Sloveniji in drugod soočali s prvim valom epidemije, smo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU delali z neverjetnim pospeškom, je zapisal jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zelo kratkem času smo pripravili razlago novih besed, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Zavedali smo se, da mnoge od teh besed ne bodo dolgega veka, a hkrati smo se bali nesp
Uredništvo
Družba · 11. 12. 2021
Metka Mencin
© Uroš Abram
Pa tako dobro nam je šlo! Tako zelo dobro, da je slovenska vlada prva v Evropi razglasila konec epidemije, predsednik vlade pa Slovenijo oklical za evropsko zmagovalko (no ja, nekaj mest gor ali dol, ni pomembno, tako ali tako vemo, da prvi minister rad pretirava), je zapisala sociologinja dr. Metka Mencin v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A že decembra 2020 je bila Slovenija glede na delež umrlih zaradi covida med prvimi na svetu. Kot da bi lestvico obrnil
Uredništvo
Družba · 8. 12. 2021
Božidar Debenjak
© Borut Peterlin
Nikoli ni dobro, če preveč zaupaš, še prav posebej, če zaupaš politikom. To je spomladi 2020 začutil tudi Marjan Šarec, ko je stavil na prisego tedanjih koalicijskih partnerjev, da se nikoli ne bodo povezali z Janšo, in je odstopil, da bi dal glas volivcem, je zapisal filozof Božidar Debenjak v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A kot je Aškerca predelal Ivan Rob, 'sejm bil je živ, nocoj i on je volil tam par volov'; dve stranki takega profila sta posk
Uredništvo
Družba · 7. 12. 2021
Barbara Rajgelj
© Borut Peterlin
Če se zdijo v običajnih časih človekove pravice prazen označevalec, v izrednih časih – kot je čas epidemije – dobijo zelo oprijemljivo podobo. Dolgotrajni in intenzivni trki človekovih pravic so idejo človekovih pravic preselili iz nečesa, kar je pomembno za ljudi z roba, v nekaj, kar je pomembno za vse, je zapisala pravnica Barbara Rajgelj v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Da bi preprečili širjenje nalezljive bolezni in varovali zdravje in življenje
Uredništvo
Družba · 30. 11. 2021
Ukrepi za blažitev pandemije so izziv sodobnega sveta, ker zahtevajo premik v vedênju, pravi sociologinja dr. Jana Javornik, ki je o tej temi spregovorila v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zadnjih dveh letih smo se lahko prepričali v motivacijske zmogljivosti strahu. Pojav neznanega, grozečega virusa je sprožil najbolj elementarne oblike strahu. Ko se je neustavljivo približeval Sloveniji, smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer sem takrat vodila resor visokega
Uredništvo