• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Donald TrumpZoran StevanovićŠolstvoIzrael
133.747 člankov · 8. 01. 1988–25. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka«

387 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Kultura·7. 08. 2026

Tadej Golob: Brezno ↗

… ; samo da Taras zapusti pisarno, že se zadogaja. Recimo na nekdaj zaprtem območju Kočevske Reke in Gotenice, zdaj vadbenem centru policije, kljub bližini policistov za krvne delikte, dežurnim in sploh. Podobno kot upokojeni inšpektor v kriminalkah Avgusta Demšarja naleti na trupla tudi v zdravilišču, če že mora tja. Kakor bi njuna briljanta uma skoraj priklicala trupla, da se lahko s čim zaposlita. Gotenica, kraj, ki je bil zaprt za javnost, hkrati pa preveč poln zgodovine, da bi jo zmogel prebaviti, je skrbno izbran, da lahko Golob prispeva kakšen zgodovinski komentar. Recimo, da kjerkoli …

Matej Bogataj

Pisma bralcev·17. 07. 2026

Spet sprevračanje dejstev ↗

Podatki, objavljeni v mojem članku z naslovom Spet sprevračanje dejstev (Mladina, 10. 7. 2026) so povzeti iz članka, ki sva ga z Marto Rendlo objavili v Delu, 4. 5. 2024, z naslovom Sto tisoč žrtev medvojnega in povojnega nasilja: druga svetovna vojna, žrtve, in temeljijo na takratnih podatkih o smrtnih žrtvah. Vsi podatki o žrtvah so sedaj dostopni na portalu Sistory. Ker se le ti še vedno dopolnjujejo, je sedanje stanje nekoliko drugačno od tistega iz maja 2024. Ker pa gre le za posamezne malo

Nevenka Troha, Ljubljana

V središču·10. 07. 2026

Spet sprevračanje dejstev ↗

Streljanje talcev na dvorišču zapora Stari pisker v Celju 22.7.1942. Usmrtitev je dokumentiral eden od prisotnih policistov. Film je dal razviti celjskemu fotografu Josipu Pelikanu, ki je napravil kopijo. © Arhiv MNZS Vrsto let sem se kot raziskovalka slovensko-italijanskih odnosov ukvarjala tudi z vprašanjem tako imenovanih fojb, torej z iskanjem vzrokov in z dogajanjem v prelomnem času med vojno in mirom maja 1945 na območju Primorske (Julijske krajine), kjer so se prepletali osvoboditev, dvoj

Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

Kultura·3. 04. 2026

Žrtev številka nič ↗

… študentskih letih, ni mi bilo lahko nesti vsega kilometer daleč, spraševal sem se, kako zmore ona, ki je imela še vedno obe roki zaposleni z držanjem preostalih vrečk. Kilometer daleč? Mar ne dva? Ne, dva kilometra je imela ona, jaz sem imel enega. Ona je bila z Zgornje Bele, kjer je stala avtobusna postaja, namenjena na Spodnjo Belo, jaz na Srednjo, ki leži, neverjetno, na sredi med njima. Ko sva prišla do točke ločitve, sem pokazal proti hiši na hribu. »Tamle sem doma,« sem rekel in pokazal proti hiši na hribu levo od naju; lahko sem pokazal s prstom levice, kajti cekar sem že odložil na …

Janko Valjavec, pisatelj

Kultura·27. 03. 2026

»Bolezen je zdrav odziv telesa na bolno okolje« ↗

… Žensko telo nosi tudi travme, rane, sram, nasilje, zgodbe. Telo je inventar, zbornik, arhiv vsega, kar se je nabiralo v številnih generacijah in o čemer se je molčalo. Predstava Tekst telesa se osredotoči na tri ženske treh genercij, mamo (Darja Reichman), hčerko (Živa Selan) in babico (Vesna Jevnikar), predvsem pa na telo (Staša Popovič), ki počasi pada in kolapsira. © Borut Bučinel/Prešernovo gledališče Kranj Telo. Deklica. Mama in babica. Telo, ki počasi pada in kolapsira. Deklica, ki ima anoreksijo. Njena mama, ki je bila v mladosti spolno zlorabljena. In babica, ki nikoli ni bila …

Dora Trček

Družba·7. 11. 2025

Djelem djelem ↗

… Javno pismo Svetlane Makarovič Tudi jaz ne morem verjeti, draga Tamara – že trikrat so ga pogreli – saj veš, katerega mrliča – in znova ga pogrevajo. Spet sika iz njega nenehni slovenceljski rasistični strup, znova zbira svojo drhal pred sodišči, pred parlamentom, po lastnih smrdljivih medijih … Še zdaj ne more preboleti, da so ga takrat, pred kakšnimi sto leti, brcnili iz komunistične partije in tista podplutba v obliki pentagrama ga še danes skeli – le kako naj ga potolažimo? Kaj praviš, ko bo že četrtič pogret, ali bo njegov tolstolični hajli hajlo jager najprej ustrelil mene ali tebe ali …

Svetlana Makarovič, Ljubljana

Pisma bralcev·7. 11. 2025

Djelem djelem ↗

… Tudi jaz ne morem verjeti, draga Tamara – že trikrat so ga pogreli – saj veš, katerega mrliča – in znova ga pogrevajo. Spet sika iz njega nenehni slovenceljski rasistični strup, znova zbira svojo drhal pred sodišči, pred parlamentom, po lastnih smrdljivih medijih … Še zdaj ne more preboleti, da so ga takrat, pred kakšnimi sto leti, brcnili iz komunistične partije in tista podplutba v obliki pentagrama ga še danes skeli – le kako naj ga potolažimo? Kaj praviš, ko bo že četrtič pogret, ali bo njegov tolstolični hajli hajlo jager najprej ustrelil mene ali tebe ali kar z rafalom obe hkrati? Ali …

Svetlana Makarovič, Ljubljana, javno pismo

V središču·30. 10. 2025

Hierarhija zločinov in kaznovanja ↗

General Mario Robotti je 13. 8. 1942 med italijansko ofenzivo obiskal novoustanovljeno belogardistično postojanko Št. Jošt nad Vrhniko. © avtor neznan, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije Italijanski general Nicola Bellomo je bil poklicni častnik in januarja 1941 dodeljen poveljništvu vojaške garnizije Bari. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 je organiziral vojake in tudi civiliste, ki so preprečili namero nemškega generala Rudolfa Sieckeniusa, da bi uničil glavno pristaniško

Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

Družba·9. 09. 2025

Družina na Slovenskem ↗

Družina Dimnik, 1932 © Peter Lampič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije V prispevku z naslovom Družina na Slovenskem, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine DRUŽINA, se je novinar Luka Volk z zgodovinarko dr. Matejo Ratej, pogovarjal o družini na Slovenskem v obdobju svetovnih vojn, saj so ob velikih družbenih prelomih družine tiste, ki morajo vase vsrkati družbene napetosti in antagonizme. "Za sedanji družbeni in politični kontekst je relevantno, kako se je družinska skup

Uredništvo

Izjave tedna·11. 07. 2025

Izjave tedna ↗

… Bivša političarka Ljudmila Novak za Večerovo prilogo V soboto o preseganju mej »Ne smemo pozabiti na tragično usodo, ki so jo velike sile namenile našemu narodu. Z nami so ravnale kot z afriškim plemenom.« Zgodovinar Jože Pirjevec za Dnevnikov Objektiv o naši tragični usodi »Podobno kot vremenoslovci radi rečejo, naj ne zahtevamo od njih, da je dolgoročna vremenska napoved kredibilna in da bo držala, tudi mi tako rečemo za politične napovedi.« Sociolog Samo Uhan, ki se že leta ukvarja s preučevanjem javnega mnenja, za Reporter o napovedovanju politične prihodnosti »Poletne šole gredo zelo …

Družba·9. 05. 2025

V imenu spomina ↗

… planoti. Ob krhljih iz tovariševega žepa sem čez nekaj dni prispel na Šentviško planoto, kjer sva se ponovno sešla z bratom. Oba srečna, da sva še živa. Ne vem, koliko dni smo se zadrževali na Šentviški planoti. Vem le, da smo bili lačni, tudi po vaseh je vladalo pomanjkanje, hrane ni bilo nikjer. Potem pa je nekega dne padla komanda, da ob malo večji jasi postavimo kresove. Ko se je znočilo, smo jih zakurili in priletela so zavezniška letala ter »z neba« odvrgla tovor: živila, orožje in strelivo, oblačila in saniteto. Spomnim se hlebčka kruha iz bele moke, ki sem ga dobil naslednje jutro. …

Andrej Bolčina, partizan

Družba·3. 05. 2025

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo« ↗

"S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in d

Uredništvo

Kultura·18. 04. 2025

Velika vrnitev ↗

… S predstavo v ljubljanski Drami se v slovenski gledališki prostor po dveh desetletjih vrača zamejec Martin Kušej, eden najvidnejših režiserjev nemško govorečega sveta Prizor iz predstave Zdravnica, ki jo je po drami Roberta Ickeja režiral Martin Kušej; Nataša Barbara Gračner, ki odigra dr. Ruth Wolf, je na fotografiji skrajno levo. © Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Martin Kušej, takrat še Kuschej, je odraščal blizu slovenske oziroma takrat še jugoslovanske meje, toda prvič jo je prestopil šele leta 1986, pri svojih petindvajsetih. Odpravil se je v Ljubljano, kjer ga je policist na prijavnem …

Vanja Pirc

Pisma bralcev·14. 02. 2025

O razstavi Pokol v fojbah: komunistični zločin nad Italijani ↗

V Italiji je 10. februar, ko je Italija leta 1947 podpisala mirovno pogodbo z zavezniškimi in pridruženimi silami, od leta 2004 uzakonjen kot dan spomina na žrtve fojb in eksodusa ter na druga kompleksna dogajanja ob njeni vzhodni meji. A fojbe so se dogajale septembra 1943 in maja 1945, eksodus Italijanov iz Jugoslaviji priključenih ozemelj je bil proces, ki je potekal več kot desetletje. Je pa 10. februar 1947 dan, ko je Italija izgubila velik del ozemlja, ki ga je dobila kot plačilo za udelež

Dr. Nevenka Troha, Ljubljana, javno pismo

Politika·12. 02. 2025

Skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške ↗

Sporna razstava o fojbah v Evropskem parlamentu v Strasbourgu © arhiv Mladine Pismo poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije in Hrvaške s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, ki so ga naslovili na predsednico Evropskega parlamenta (EP) Roberti Metsola in kvestorja EP glede razstave o fojbah v Evropskem parlamentu. Priloga pismu je tudi dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede prikazanih panojev na omenjeni razstavi, ki je na ogled v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. *** Spoštovana p

JAVNO PISMO EVROPSKIH POSLANCEV

Politika·12. 02. 2025

Italijanski fašisti za vojne zločine niso bili nikoli kaznovani ↗

vse od leta 1947 ne. Verjetno je molk v Italiji, ne pa tudi v obmejnih krajih, kjer je bilo to dogajanje v javnem mnenju ves čas prisotno, pripisati neformalnemu dogovoru o medsebojnem molku, na eni strani o fojbah, na drugi o nekaznovanju italijanskih vojnih zločincev. dr. Nevenka Troha, l.r. zgodovinarka in upokojena znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino PREBERITE TUDI PROTESTNO PISMO SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH EVROPSKIH POSLANCEV O SPORNI RAZSTAVI >>

Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

Kultura·14. 01. 2025

Kulturni terorist ↗

… pesmimi in prozo. Navdihoval je naslednje generacije gledališčnikov kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dušan Jovanović © zasebni arhiv Milene Zupančič Razstava, ki so jo postavili avtorji Matic Kocijančič, Gašper Troha in Primož Jesenko ter soavtorji Tea Rogelj, Ana Perne, Katarina Kocijančič in Sandra Jenko, je del širšega projekta, posvečenega Jovanoviću. Ob razstavi bo predstavljena prva obsežna monografija o Jovanoviću, ki je izšla pri Slovenskem gledališkem inštitutu, obeta pa se še vrsta spremljevalnih dogodkov. V sredo, 29. januarja, bo …

STA

Družba·8. 11. 2024

Pošast hodi po Evropi ↗

Italijani so fotografijo, na kateri italijanski vojaki v Loški dolini streljajo pet slovenskih domačinov, nastala je julija leta 1942, nekajkrat zlorabili in jo prikazali kot dokaz za zločine partizanske strani Petega novembra so nemški policisti pridržali osem ljudi, člane skupine Saški separatisti, ki so se pripravljali na dan X, ko bo Nemčija razpadla in bodo s silo zavzeli ozemlja na njenem vzhodu in ustanovili novo državo po nacističnem modelu. Državni tožilec je govoril o »rasističnih, ant

Jure Trampuš

Pisma bralcev·20. 09. 2024

Slovensko zdravstvo ↗

Gotovo nisem edina, ki mi vse to razpravljanje, razpredanje, govoričenje, ogorčenje, obtoževanje, kričanje, ugibanje… in, če hočete, jamranje pavšalno in počez in brez vedenja in idej v zvezi z reformo zdravstva že močno preseda. Zase vedno rečem, da sem produkt javnega zdravstva. Od ranega otroštva (iz relativno revne družine) do danes mi je šest ortopedskih operacij in trije ortopedi omogočalo, da sem živela in še živim normalno in življenja vredno življenje kot dekle, kot žena, kot mati, kot

Mag. Nevenka Tomovič, Ljubljana, javno psmo

Družba·3. 07. 2024

»Poseganje v druge vrste z odstrelom je zame tako skrajno kot fašizem« ↗

Zaščitnica živali in naravovarstvenica Nevenka Lukić Rojšek je spregovorila za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2024 © Luka Dakskobler "Moje delo pomeni aktivno zavzemanje za ohranjanje in varovanje narave ter živalskih vrst," pravi naravovarstvenica, zaposlena pri Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF), kjer sodeluje pri projektih varstva narave in ogroženih vrst. V preteklosti je svoje poslanstvo opravljala v več afriških narodnih parkih, po vrnitvi domov pa delo opravlja na Ba

Uredništvo

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija