… , da kljub nasilju, ki ga žrtve v teh obredih doživijo, vse skupaj spremlja tudi zabava, celo ugodje, predvsem zaradi pozornosti, ki so je takrat deležni. S tem se sicer nasilje seveda ne zmanjša. A žal prav nasilje, napadalnost, sovraštvo, četudi je to morda nezavedno ali pa skrito za »masko tradicije«, kot pravi Petrovec, ostajajo najmočnejši povezovalni dejavnik človeške družbe. Tudi fazaniranje je oblika izkazovanja absolutne premoči, čeprav v domnevno lahkotnejši obliki. »Premoč nad drugim je dominantni gen, ki se lahko deloma umiri šele s socializacijo,« trdi. Skušnjava po moči nad …
… IZJAVA DNEVA
"Vprašanje dostopnih stanovanj seveda ni samo mestni, ampak tudi državni problem. Vendar pa, ko govorimo o stanovanjski problematiki, ne govorimo samo o nekaj sobah za zaklenjenimi vrati, ampak o celotni infrastrukturi bivanja, ki so ga nekoč ponujale mestne četrti in soseske: skupni prostori, rekreacijske površine, vrtci in šole, ki se gradijo hkrati s stanovanji, vsem dosegljiva zdravstvena oskrba – vse to sestavlja mrežo vsakodnevnega sobivanja, ki je zasebni investitorji ne bodo soustvarjali, mesto pa je ne zahteva. Mesto, v katerem lahko živijo tudi ljudje s slabše …
…
mag. Brankica Petković, Mirovni Inštitut
dr. Sandra Bašić Hrvatin, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
dr. Slavko Splichal, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Monika Kalin Golob, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Melita Poler Kovačič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Boris Mance, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Tanja Kerševan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
dr. Tina Lengar Verovnik, Fakulteta za družbene vede …
… fenomenu NIMBY – »not in my backyard« (ne na mojem dvorišču) smo v Mladini že nekajkrat pisali, zadnjič v zvezi s hišo v Solkanu, kjer so bivali ljudje s težavami z duševnim zdravjem, nekateri pa so temu s priročnimi izgovori nasprotovali. Novinar Luka Volk je v članku zapisal: »V vse bolj individualiziranem svetu, ki ga poganja mantra ’jaz, jaz, jaz’, ni presenečenje, da so nekateri pripravljeni lomiti kopja na plečih najranljivejših – naj bodo to invalidi, mame samohranilke, otroci s posebnimi potrebami, migranti …« Takšnih bresternic in solkanov je v naši državi še veliko. V enem izmed …
Naslovnica nove knjige pesnika Lovra Matiča in ilustratorja Tomaža Lavriča
Že poznate škrata z Bleda? Tistega, »ki ni maral sladoleda«? Raje je jedel »kremšnite, seveda«. Kaj pa škrata iz Postojnske jame? Ta »za denar turiste posname« in ob njih še »ribice človeške, / in kapnike nebeške / in sploh kar je še take krame«. Škrat iz Planice »je rad pravil vice / in se jim sam / tako smejal, / da rabil bi plenice«. In škrat iz Pirana? Huh, ta je »srečal velikana«. »A nerodni velikan / po nesreči stop
… v Kresničevju, pa pri tej popolni predaji skupnosti vedno nekaj ustavlja, pa naj bodo to obžalovanje, sumničenje, ambicije ali kaj tretjega. Mislim, da je biti iskren do sebe in hkrati dober član skupnosti spretnost, ki se je moramo ljudje učiti vse življenje.
Trojica poskuša biti samozadostna, vendar se izkaže, da človek tudi v umiku od družbe ostaja odvisen od drugih. Je popolna samozadostnost po vašem sploh mogoča ali gre vedno za utvaro?
Spet malo abstrahiram, ampak: dobro vprašanje je, v kakšnem merilu je mogoče biti samozadosten. Kot posameznik to gotovo ne moreš biti – lahko si sicer …
… uradniškega sveta, v katerem sedijo profesorji, predstavniki zaposlenih in sindikatov. A nova vlada bo ukinila tudi uradniški svet.
Vse to kaže, da z novo vlado ne dobivamo le drugačne kadrovske politike. To niso običajne kadrovske zamenjave, to je napad na stroko in na neodvisnost institucij.
Priča smo pohodu politike po neodvisnih institucijah. Najbolje je ta pojav verjetno opisal Tomaž Mastnak ob nastopu prve vlade Janeza Janše leta 2004. Kar je tedaj zapisal, še vedno drži: »Ti ljudje, ki snujejo in izvršujejo pohode skozi institucije, so ljudje brez posebnosti. In ravno zato, ker so …
… Hrvaška je vse od ustanovitve pravzaprav lastnina toksične partije, smetnjak, ki ga že desetletja neomajno vodi resnični sovražnik ljudstva. Vsak Stockmann pa je zgolj histerični izdajalec.
Zgodba gre takole: doktor Thomas Stockmann, zaposlen v toplicah, od katerih živi vse mestece, odkrije, da je voda v priljubljenem turističnem kopališču onesnažena, toda ko poskuša posvariti pred nevarnostjo, trči ob zid prikrivanja v imenu javnega interesa in zasebnega kapitala oziroma ob oblast in meščane, ki se nazadnje sami dvignejo proti »sovražniku ljudstva«. Območje nekdanje vojašnice je postalo …
… . Pri direktorju Aleksandru Uglješiću inštitut na spletni strani ni navedel njegove formalne izobrazbe niti predhodne raziskovalne kariere, temveč le, da deluje »na presečišču demografije, psihologije in razumevanja človeških potencialov«. Z družbenih omrežij je sicer mogoče razbrati, da deluje kot motivacijski govorec. Morda še najbolj nekonvencionalna pa je pot soustanovitelja zavoda Žige Florjana Sedevčiča. Širša javnost ga je lahko letos spoznala kot tekmovalca resničnostnega šova Kmetija na POP TV, kjer so ga predstavili kot varnostnega tehnika, kuharja in arhivarja. Vendar je to le …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.