Antistrategija

Sestava slovenskega prebivalstva je tradicionalno homogena, velika večina – okoli 80 odstotkov prebivalcev – so Slovenci. To se iz leta v leto sicer spreminja, pri čemer begunski valovi k nam prinašajo zanemarljivo število tujcev, delež teh se povečuje predvsem zaradi potrebe po delovni sili. K nam pa bo prihajalo vedno več tujcev iz vedno bolj oddaljenih in vse bolj drugačnih okolij in kultur. Bližnji bazen bivše Jugoslavije, na katerega smo se dolga desetletja zanašali, ko je šlo za najbolj težaška, najtežja in tudi najmanj plačana dela, se hitro prazni. Doslej smo nekako lahko shajali brez integracije, torej vključevanja tujcev v družbo, v prihodnje pa bo ta bistvenega pomena. Vlada je za ta namen pripravila strateška dokumenta, ki bosta zarisala, ali Slovenija misli resno ali ne – strategijo o vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, in strategijo priseljevanja. Obstajata namreč zgolj dve poti: vključitev tujcev v družbo in lokalno okolje, kjer živijo, ali pa getoizacija, poudarjanje razlik med njimi in nami ter posledični konflikti med prebivalci, tudi državljani iste države. Za katero pot se bo odločila Slovenija?

Pravica do spomina

Dve travmi Nemcem in z njimi celotni Evropski uniji očitno nikoli ne bosta dopustili polno zaživeti. Refleks nepotešenega maščevanja nad Rusi, ki so jih Nemci dvakrat napadli in neuspešno poskušali uničiti, nas vodi v položaj, ko bodo nazadnje vojaki vseh evropskih narodov, tako kot v času nacističnega rajha, korakali proti vzhodu. Še prej so to prvi neuspešno poskušali Švedi. In za njimi Francozi z Napoleonom. Ni treba veliko zgodovinskega znanja za ugotovitev, da je vojno z Rusijo (morda) mogoče dobiti s prehodom na vojno gospodarstvo, odpravo demokracije, uvedbo vojnega stanja in splošno mobilizacijo. Torej z maksimalnim angažiranjem Evropske unije, pa tudi ZDA. Pa še tu bi bil najverjetnejši končni izid od atomske vojne razdejani planet. Zagotovo pa vojne ni mogoče dobiti s kalkulacijo o omejenih spopadih, brezpilotnimi letalniki, pošiljanjem orožja Ukrajini, žrtvovanjem življenj Ukrajincev in obljubami, da bo 40-milijonska država po hitrem postopku postala članica EU. Zato, da bodo potem multinacionalke tam po načelu širjenja imperija pograbile zemljo in druga naravna bogastva. Milijarde in milijarde sredstev članic EU pa bodo tako ali drugače pri obnovi države poniknile v zasebne žepe. Elite nimajo nobenih težav pri dogovorih s katerimkoli brutalnim diktatorjem ali avtokratom znotraj EU in v svetu, če jim le gre v kontekst, vendar niso zmožne urediti eksistencialnega in znosnega odnosa z najpomembnejšo sosedo Rusijo. No, v resnici si ga niso želele urediti, ko je bil še čas za to, zdaj pa si ga še manj.

Janšizma ne moreš preganjati z janšizmom

Premier Robert Golob veliko govori, včasih preveč, pozablja, kdaj je čas predvolilne tekme, kdaj je čas vladanja, ali govori kot izzivalec ali kot premier. Če se predvolilnemu izzivalcu takšni in drugačni izrazi še lahko oprostijo, za premiera veljajo drugačna pravila. V rokah ima veliko politične moči, z močjo prideta odgovornost in samoomejevanje.

Solidarizacija dobičkov

Dva meseca po uzakonitvi solidarnostnega prispevka in delovnih sobot ima vlada novo idejo: predlaga, da se namesto solidarnostnega prispevka, ki bi ga v letih 2024 in 2025 plačevali vsi prebivalci in podjetja, za pet let zviša obdavčitev dobičkonosnih podjetij in bank. Popoplavna sredstva pa bo moral iz dobičkov po novem prispevati tudi upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH) . »Med predvidenimi finančnimi viri za sanacijo po poplavah vlada ob sredstvih EU, povratnih sredstvih in proračunskem denarju predlaga še začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Opustila pa je namero o uvedbi obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah,« je nov vladni načrt, zapisan v predlogu novega zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev prejšnji teden povzel finančni minister Klemen Boštjančič.

Toninovo dvigalo

Ko se je moral obrambni minister Marjan Šarec pred dvema tednoma v državnem zboru zagovarjati zaradi (kasneje razveljavljenega) razpisa za resničnostni šov Vojak v akciji, je skušal svoje spodrsljaje minimizirati tudi s tem, da je pokazal na predhodnika

Plačan v Izraelu / Poslanec Vrtovec na solidarnostni misiji

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je minuli teden v družbi še nekaterih poslancev iz držav EU obiskal Izrael, kjer se je, kot je sporočil, »seznanil z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael«.

Protidiskriminacijska politika / Kako zagotoviti večjo zaščito pripadnikom skupnosti LGBT

Letošnji paradi ponosa, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru, je zaznamovalo nasilje. V obeh mestih so udeležence parade na ulicah pričakali protestniki, več ljudi pa je poročalo, da so bili, ko so se vračali s prireditve, žrtve bodisi besednega bodisi telesnega napada. Kot ugotavljajo tuje nevladne organizacije, Slovenija ni osamljen primer – zadnja leta se (spet) občutno krepita sovraštvo in nasilje, ki ju doživljajo LGBT-osebe.

Nestrokovna zdravnica

Zakaj je na zadnjih parlamentarnih volitvah, gledano z vidika nevroznanosti, zmagal Robert Golob?

TV komentar / Čakajoč zdravniško zbornico

Celotna Slovenija je spoznala pediatrinjo in predavateljico na medicinski fakulteti Tino Bregant, ko je v času Janševe vlade kot državna sekretarka ministra Tomaža Gantarja razlagala, kako se ščititi pred virusom kovida. Poznamo jo kot utemeljiteljico ideje, da okužene starostnike pustijo v domovih za upokojence. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem hvalila aprila 2020. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji.« V praksi je bila posledica te »dobre prakse«, da je v Sloveniji za posledicami kovida umrlo nadpovprečno veliko stanovalcev upokojenskih domov, saj v bolnišnice sploh niso prišli, zaradi česar je Slovenija končala med rekorderji po številu smrti na celotnem svetu.

Mučenje živali in zaporna kazen

Sedmega julija malo pred tretjo popoldan je bila koprska policija obveščena, da moški na Markovcu z mopedom vleče mrtvega psa, ki ga je potem ob prvi priložnosti odvrgel v zabojnik za biološke odpadke. Policija je storilca v kratkem izsledila, a mu po telefonskem posvetu z dežurno tožilko izrekla zgolj denarno kazen za prekršek (800 evrov), ker je »sprehajanje« živali, privezanih na motorno vozilo, prepovedano.

Priborjena večjezičnost / Pouk tudi v slovenskem jeziku

Po dolgih prizadevanjih bodo Slovenci, ki živijo v Kanalski dolini na skrajnem severovzhodu Italije, ob tromeji s Slovenijo in Avstrijo, dočakali, da bo pouk otrok v tamkajšnjih vrtcih in šolah začel redno, sistematično potekati v slovenskem jeziku. Tega doslej ni bilo, saj za to območje posebno varstvo, ki vrtcem in šolam nalaga izobraževanje slovenske manjšine v njenem jeziku, ne velja. Manjšina je slovenščino skušala ohranjati sama, s popoldanskim izobraževanjem in drugimi dejavnostmi v slovenščini. V šolskem letu 2017/18 pa se je zgodil prvi resni premik, otroke so vse od vrtca začeli poučevati tudi v slovenskem jeziku, vendar projektno, poskusno. Zaradi negotovega financiranja in nenehnega pomanjkanja kadra je bil to izziv; lani so tako poučevanje v slovenščini lahko začeli šele konec zime. Zato je toliko pomembneje, da bodo zdaj prešli na sistemsko urejeno večjezično izobraževanje.

Na voljo so novi kazalniki podnebnih sprememb v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je prejšnji teden objavil izsledke eksperimentalne statistične raziskave, ki prikazujejo kazalnike podnebnih sprememb za Slovenijo. Oblikovani so po formatu, ki ga je pripravila Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih (UNECE). Statistični urad je ugotovil, da se poraba električne energije v Sloveniji zmanjšuje. Leta 2010 smo Slovenci porabili več kot 300 tisoč teradžulov (TJ) elektrike, leta 2021 pa malo manj kot 275 tisoč TJ; poraba se je torej zmanjšala za skoraj 10 odstotkov.

Vlado Miheljak

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Dva leva

Komentar / Tanzschule*

Robert Golob je očitno nagnjen k samopoškodovanju. V zadnjih dneh se je dvakrat ustrelil v koleno. Namesto da bi izkoristil pravico do molka in ublažil nenehne neumnosti, ki jih počne, se je zapletel v prepire z Bobnarjevo in tako preusmeril pozornost od poziva k oboroževanju, verjetno najbolj spornega izpada Janeza Janše po Depali vasi. Poziv k orožju je bil tako psihopatsko nasičen, da se je na neki blagi način moral distancirati celo Anže Logar. Z nekoliko zamude so po prvih previdnih ocenah in izjavah zaostrili stališče tudi v NSi. Zato je Janša v pogovoru s Slakom na POP TV (26. 10. 2023) svoj izpad poskušal zelo pohlevno in defenzivno relativizirati, česar pri njem nismo ravno vajeni. Ampak O. K. Pozivanje k orožju je nevarno in zavržno. Golob je zato dobil enkratno priložnost, da preusmeri pozornost s kritike, ki jo mediji in javnost vse bolj usmerjajo vanj. K temu je treba prišteti še megakorupcijsko afero o kartelnem dogovarjanju, podkupovanju, mafijskem lobiranju na Darsu, ki je vedno bil in je še v posesti desne politike, saj ga upravljajo čisto politični, sicer pa absolutno nekvalificirani kadri. In tako se Golob, namesto da bi kot pogumni krojaček bratov Grimm pokončal poltretjo muho na en mah – Janšo, SDS in NSi – ustreli še v drugo koleno, ko izključi Paškovo in Pavšiča iz stranke. Človek, ki je bil menda zelo talentiran, saj da je preskakoval razrede in letnike šolanja, je očitno politično popolnoma nepismen in neuk. Obdan pa je s svetovalci in spin doktorji, ki so jamstvo za politični pogreb. Javnost se tako več ne sprašuje kaj veliko o Janševi psihopatski viziji oboroženega ljudstva in NSi-jevski »podjetniški iniciativi«, ampak se spet ukvarja z njim – z Golobom. Lahko bi rekli, da je Janšo iz nemogočega položaja izvlekel prav Golob. Najprej z Bobnarjevo, potem s Paškovo.

Janko Lorenci

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Kolumna

Komentar / Kdo bo padel prej

Ena vojna je požrla drugo – krvavo dogajanje v Izraelu in Gazi je trenutno povsem zasenčilo vojno v Ukrajini in še povečalo »ukrajinsko utrujenost«. Tako ime se prijema dejstva, da se marsikje na Zahodu neomajna podpora Ukrajini krha; v Ameriki bi vojaško pomoč Kijevu ustavili republikanci, ki se lahko prihodnje leto znova povzpnejo na oblast, v Uniji je to poleg Madžarske napovedala Slovaška. Brez pomoči Zahoda bi Ukrajina vojno hitro izgubila. Se torej lahko »ukrajinska utrujenost« počasi prelije v premirje in mir?

Koliko davka na dobiček plačujejo podjetja najglasnejših?

Preden začnejo lobistična gospodarska združenja rušiti sveži predlog dviga davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, navedimo, koliko tega davka dejansko plačujeta družbi NLB in SIJ, v vodstvih katerih sedita dva glasna »lobista gospodarstva« in borca proti vsakršnim »dodatnim obremenitvam«. Blaž Brodnjak je predsednik uprave NLB, a tudi prvi nadzornik Združenja bank Slovenije in predsednik ameriške lobistične organizacije AmCham, Tibor Šimonka pa je glavni podpredsednik jeklarske družbe SIJ in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

dr. Bogomir Kovač

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Ekonomija

Komentar / Začenja se bitka za politično preživetje koalicije

Kriza Golobove vlade, njenega vodenja in delovanja, postaja vse bolj akutna politična kriza države. Ni niti nepričakovana in tudi ni posebej presenetljiva. Odraža dolgoletne politične trende in vedno večjo nesposobnost naših političnih elit, njenih novih in starih obrazov. Slovenija tu niti ne izstopa iz povprečja drugih članic EU. Sedanji problem niti ni toliko vladajoča koalicija kot menedžerska sposobnost vlade in znotraj nje njeno vodenje. Nesposobnost obvladovanja želenih dolgoročnih razvojnih sprememb in ekonomske cikličnosti, od inflacije do proračunskih zagat, je evidentna. Zapleti z menjavami ministrov, napovedano radikalno reorganizacijo vlade in političnimi aferami niso obetavni. Golob je s svojim dosedanjim pristopom in predlaganimi rešitvami politično truplo, preživetje koalicije vse bolj tvegano. Toda morebitna vrnitev Janševe politične falange je za Slovenijo že trikrat preverjena politično-ekonomska katastrofa. In zato reševanje Goloba spominja na epopejo vojaka Ryana. Toda tako pač je na festivalih janšističnih filmov.

Heni Erceg

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Hrvaška

Komentar / Kako ubiješ idejo?

Tako je bilo pred 30 leti in še danes ni nič drugače. V vsaki razpravi, v vsaki polemiki, v kateri beseda nanese na zločine hrvaške vojske nad srbskimi civilisti med vojno v devetdesetih letih, je treba takoj dodati, kot bi uporabili dežurno mantro: seveda se ve, kdo je začel, kdo je bil napadalec, to sta bila srbski režim in prosrbska JLA. Hočem reči, da je bilo od nekdaj priročno – in je še vedno – izbrati stran, stran domovine, pa čeprav so bili njeni voditelji in njihovi izvršitelji na terenu odgovorni za vojne zločine nad srbskim prebivalstvom in navsezadnje za množični pregon teh ljudi. A kakopak so bili za to krivi sami. Tudi propagandna vojna je naredila svoje in nič drugače ni v vojnah, ki pravkar potekajo. Ko sem bila vojna poročevalka v Dubrovniku, sem menda »dobro vedela«, da mesto ne gori zaradi srbskih granat, ampak ker so Dubrovničani sami zažigali avtomobilske pnevmatike, plamene, ki so jih požirali, pa smo nato snemali in »lažne« posnetke pošiljali v svet. Težko je bilo ostati neodvisen v zapeljivi propagandni vojni med Hrvaško in Srbijo, status žrtve je nenavadno privlačen in tu ni prostora za razum, kaj šele za sočutje ob trpljenju na drugi, sovražnikovi strani. Temu so nasedli številni intelektualci z območja nekdanje Jugoslavije.

Človek, ki skrbi za mestna drevesa

Vse izrazitejše podnebne spremembe, ki botrujejo radikalnim vremenskim pojavom, kot so huda poletna vročina in drugič spet ujma z močnim vetrom in dežjem, zaradi katerega sledijo poplave, so našo pozornost končno preusmerile k razmisleku, kako zares ravnamo z naravo, hkrati se je spremenil tudi naš odnos do odločevalcev in politike. Državljani zahtevamo, da politika prisluhne nam in naravi. Kakšne bodo v prihodnje bivalne razmere na podeželju in v mestih, se sprašujemo. Tako se je med drugim v središču naše pozornosti znašla tudi pomembnost odraslih dreves, s tem pa pomen arboristike, vede o gojenju, negovanju in zdravljenju dreves.

Ne pričakujte preveč od konca sveta

Nina Palček (Maren Eggert), ločena dirigentka, ki se v Berlinski filharmoniji pravkar pripravlja na koncert Mahlerjeve Simfonije št. 5, odpelje Larsa (Jona Levin Nicolai), svojega čedalje bolj tesnobnega, depresivnega, jeznega, napetega in travmatiziranega trinajstletnega sina na morje, da bi ga spravila k sebi, saj se mu povsem očitno trga. Samopoškodoval se je, padel ali skočil je skozi šolsko okno, morda je poskušal narediti samomor. Ločitve staršev ne more predelati, še manj smrt sošolke. Toda morje – itak zimsko, hladno, sivo, turobno, morbidno – ju ne zbliža. Au contraire: mali postaja čedalje agresivnejši. Napadalnejši. Vnetljivejši. Nasilnejši. Kot vreme. Kot vulkan v Stromboliju. Kot Smrt v Benetkah. Kot Kevin, o katerem bi se morala pogovoriti.