SAZU in ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2

Za koliko se je v četrt stoletja spremenil slovenski jezik? 4521 novih besed je pet odstotkov starega korpusa, h kateremu pa je prišteti še množico besed, ki se jim je vmes spremenil pomen. Miška ni več le mali glodavec, temveč tudi računalniška naprava, komunist je bil v prvem SSKJ človek z ugledom, danes je tudi zmerljivka, tako kot na novo uveljavljani udbaš, tovariš iz naslovnega nagovora za gospoda se je ustalil pri sodrugu, k zelenemu pa zdaj pritiče še pomen ekologa. Slovar je ohranil tudi pojme, ki so samo še zgodovinski spomin, kot denimo samoupravljavec iz partijskih časov, res pa je, da tu ni dosleden, saj je izpustil v devetdesetih letih uveljavljeni puckizem. Čeravno je sistematično premislil partijsko terminologijo, pa ohranja besedno družino iz pojma belogardist, ki jo obeleži le kot stvarno oznako, čeravno se nobena vojaška enota niti vojak sam ni imenoval belogardist, to je bil le slabšalni izraz, ki ga je skovala KP.

Javier Cercas: Vojaki Salamine

Pisatelj, ki ga je zapustila žena in ima pisateljsko blokado, tudi nasploh je nezadovoljen, naleti na podatek, kako se je eksekuciji izognil pesnik in politik Sánchez Mazas, fašist še pred drugimi španskimi fašisti, saj se je med bivanjem v Italiji navdušil nad idejo o rekonstrukciji imaginarnega davno izginulega imperija, v katerega bi lahko naselil svoj pesniški projekt in tako umestil svojo melanholično naturo. Človek s falangistično izkaznico številka štiri je čudežno pobegnil strelskemu vodu, tudi zato, ker se ga je v zadnjih dneh španske državljanske vojne usmilil republikanec in ga pustil živeti, kratkovidnega, razcapanega. Mu omogočil kariero dvornega pesnika, ideologa frankizma, z vso skepso, kot gre aristokraciji ob trčenju z generali, ne preveč pametnimi in bolj kot ne samovšečnimi – vsaka revolucija, vsak projekt se izrodi, predvsem v luči njegovih snovalcev in idealistov, celo španski fašistični.

Melvins: Hold It In

Pri zadnjih nekaj albumih se je pojavil vtis, da so se (ob)seattelski rockovski veterani začeli preveč ponavljati, pred izidom novega albuma pa je bilo že ob napovedi bolj ali manj jasno, da bo tokrat drugače. Osbornu in Croverju sta se v studiu pridružila Paul Leary in Jeff Pinkus, člana kultne noise/psihedelične rockerske skupine Butthole Surfers, kar je bila že zaradi eminentnosti četverice posebnežev svojevrstna izkušnja. No, album sedaj potrjuje, da ni šlo le za združitev, ki bi pomenila uresničitev mokrih sanj privržencev alternativnega rocka. Melvinsi so kljub retro pritiklinam, ki bolj kot na njihove nedavne inkarnacije spominjajo na osemdeseta leta, slišati sveže, domišljeno in prepričljivo. Veterani še znajo!

Kindness: Otherness

Vse je bilo pripravljeno, da Adam Bainbridge alias Kindness pred dvema letoma s prvencem samozavestno obvlada glasbeni srednjetok. Pa ga ni. Album so kritiki odkljukali s precejšnjo zadržanostjo, je bilo pa Bainbridgeevo delo bolj hvaljeno, ko je produciral za druge (Blood Orange) ali celo režiral videospote. Njegov drugi album je zastavljen resneje, s (pre)natančno, disciplinirano produkcijo. A pri minimalističnih podlagah šteje le markanten, poseben, izjemen glas. Skratka tak, ki si ga zapomnimo. Kindness tega glasu ne dostavi. Dostavi pa klišeje soul in R & B popa osemdesetih let ter šibka besedila s šibko izvedbo. Otherness je banalizacija banalnosti izvajalca, ki se jemlje preresno. Bleda prijaznost.

Scott Walker + Sunn O))): Soused

Scott Walker je širši javnosti znan kot nekdanji član tria The Walker Brothers ali glasbenik, ki je nekoč sodeloval z Dusty Springfield, njegovo glasbeno delovanje v zadnjih letih pa se je še najbolj približalo avantgardni in eksperimentalni glasbi, ki jo je v minulem desetletju predstavil na albumih Tilt (1995), Drift (2006) in Bish Bosch (2012). Zato se ne čudimo, da se je odločil za sodelovanje s seattelsko eksperimentalno metalsko skupino Sunn O))), plod tega pa je pet dramatičnih, na trenutke tudi zloveščih skladb. V njih prihajajo v ospredje Walkerjev hermetični baritonski vokal in glasbene pokrajine distorziranih kitar ter drugih eksperimentalnih zvokov. Zlovešče.

Jessie Ware: Tough Love

Ni presenečenje, da je južnolondonska pevka in avtorica pesmi Jessie Ware s prvencem Devotion pokasirala cenjeno Mercuryjevo nominacijo za najboljši album leta 2012. Pravzaprav bi bilo čudno, če bi jo spregledali.

Čebelica Maja

Čebelnjak v Čebelici Maji, nemško-avstralski animaciji, ekranizaciji slovite TV-serije (brez Karla Gotta!), izgleda kot replika sovjetske tovarne: vse poteka po logiki tekočega traku, čebele so le številke, vsaka ima svojo vlogo, kršitve pravil so strogo prepovedane, delo je stahanovsko (“čebela je pridna in vedno uboga”), užitek – ples, petje, smeh ipd. – pa ne pride v poštev.

Vloga za Emo

Vloga za Emo je slovenski regionalni samizdat, ki je krenil na turnejo po večjih slovenskih mestih in ki bo hit verjetno le v Celju, kjer je bil posnet, pa četudi je zgodba o Emi, težavni najstnici (“največja luzerka na šoli”), ki jo pogled na lepe, seksi, popularne sošolke, alias “carice”, tako deprimira, da se pridruži šolski televiziji (Pozitiva TV), ki svet šokira s samimi dobrimi, pozitivnimi novicami (mediji so tako zlimani s kapitalom, da je prostor le še za slabe, negativne novice, če naj parafraziram Manco Košir v vlogi Mance Košir), dovolj univerzalna, da bi lahko tudi letela, če je auteur ne bi motil in povozil s svojimi težkimi motivacijskimi sporočili. Lara Safran, ki igra Emo, je dobra novica tega filma, toda še pred premiero je sama postala slaba novica, najslabša – 13. septembra 2014, v času velikega deževja, se je smrtno ponesrečila.

Grad v Italiji

Svet, ki ga slikajo sodobni festivalski filmi, je svet samskih ljudi – osamljenih in samotnih, atomiziranih in nepovezanih, ločenih od sveta, brez stika z družbo. Kot da se je izpolnila znamenita prerokba Margaret Thatcher: “Družba ne obstaja več.” Obstajajo le še posamezniki, osamelci, ki morajo živeti s posledicami divje konkurence in tega, da družbe ni več. Živimo v dobi osamljenosti – in ta nas ubija, je nedavno zapisal George Monbiot. In dodal: socialna osamljenost je fatalnejša od cigaret, alkoholizma, prometnih nesreč, demence in previsokega pritiska.

Ouija

Ko so Rdeče brigade leta 1978 ugrabile Alda Mora, nekdanjega italijanskega premiera in voditelja krščanskih demokratov, ga policija ni in ni mogla najti. Toda iskala ga ni le policija, ampak vsa Italija. Ni ga mogla najti. Iskali so, brskali, obrnili vsak kamen, potrkali na vsaka vrata, pregledali vsako stanovanje – pa nič.

Blaž Završnik, filmski režiser

Če bi se mu izšlo po načrtih, bi bil njegov prvi celovečerec film o najstnikih, ki ga žurajo na hard. Ki se opijajo, se zadevajo, seksajo, kažejo joške. A s prijavo na razpis za javno sofinanciranje v prvem poskusu ni uspel in projekt je moral zamrzniti. Za eno leto, do naslednjega razpisa.