Vlado Miheljak: Politika med amnezijo in paramnezijo

V Sloveniji so kolumnisti in novinarji, katerih kolumne, komentarje in intervjuje se splača imeti zbrane, redki - kar pa ne pomeni, da je takšnih knjig malo. Izdati knjigo objavljenih zapisov je neredka želja in projekt obojih, resnih in tudi drugorazrednih kolumnistov. Pri večini se lahko sprašujemo, zakaj se je založba odločila vložiti denar v knjigo, saj ponatisnjeni članki ali komentarji, iztrgani iz časa, ko so bili prvič objavljeni, z izgubo aktualnosti izgubijo tudi pretežni del smisla. Miheljakove knjige kolumn - ta je že četrta, pred njo so izšle Slovenci letijo v nebo, Pogled skozi ključavnico in Kurja farma - ne sodijo mednje.

Kaj dela Miheljaka, ki že več kot dvajset let vsak teden napiše politično kolumno - začel je pri Mladini, nadaljeval v Republiki, Dnevniku, Sobotni prilogi in se potem spet vrnil k Dnevniku - tako drugačnega od drugih? Zakaj je še vedno tako bran? Miheljaku uspeva preprosto zato, ker piše točno tisto, kar misli. Miheljak ne uravnotežuje. Če piše o Borutu Pahorju, na primer, in je do njega kritičen, ne bo zato še nekaj "krepkih" napisal na račun Janeza Janše - zgolj zato, da bi se videlo, da je enak do vseh. In nasprotno - da bi napisal kaj o aktualni vladi, mu ni treba bralcu hkrati dopovedovati, da je bila tudi prejšnja slaba. Kaj si je mislil o njej, je napisal že takrat, ko je delovala. In ni prav nič milosten, kot radi natolcujejo njegovi kritiki. Miheljak ne kalkulira in se drži svojih načel. In ker počne to že ves čas, se v vseh teh letih ni zakalkuliral in mu danes ni treba ustvarjati argumentov, s katerimi bi opravičeval svoja pretekla stališča.

Pred leti so na nekem kongresu vodilni možje SDS z novinarji razglabljali o letu 1988 in o članku Noč dolgih nožev. Gre za članek, zaradi katerega je bila leta 1988 zaplenjena Mladina in v katerem je avtor razkril priprave JNA na morebitno posredovanje v Sloveniji. Pomembni člani SDS so bili prepričani, da je avtor članka nihče drug kot njihov vodja Janez Janša. Zanje je bilo to remek delo, več jih je imelo ta "Janšev" članek shranjen, navajali so ga tudi kot razlog, zaradi katerega so Janšo nekaj mesecev po objavi članka dejansko aretirali. A avtor tega članka ni bil Janša, ampak Miheljak. In tu se skriva njegov izvirni greh. Če se danes kdo ne more spomniti, kaj se je zgodilo z levoliberalno opcijo v Sloveniji, mu bo spomin povrnila prav zbirka Miheljakovih kolumn do leta 2003. Prav te kolumne, v katerih Miheljak secira zlasti razpadanje načel takratne oblasti, skrivajo odgovor, zakaj je jeseni 2004 prišel "nepričakovan" poraz.

Leta 1997 je Miheljak zapisal: "Največja, prav nesramna napaka zgodovine je, da se je ne da popravljati za nazaj." Drži, je pa poskusov popravljanja zgodovine veliko. Za te primere je dobro imeti nekatere stvari natisnjene.

+ + + + +