• Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Bobnar in pedagog, ki išče ravnovesje med notranjim ritmom človeštva in zunanjim ritmom vesolja

    »Tam je bil predor sanj kot v filmu Cinema Paradiso,« se obiskov v vaškem kinematografu spominja Zlatko Kaučič (1953), eden naših mednarodno najbolj priznanih jazz glasbenikov – bobnar, tolkalec, improvizator, pedagog, Prešernov nagrajenec, kolesar in ustvarjalna gonilna sila, brez katere bi bili slovenska in primorsko-furlanska glasbena scena povsem drugačni. V ruralnem briškem okolju so mu vesterni in holivudske klasike odprli okno v svet ter v njem vzbudile željo po svobodi in potovanju. Na sprehodih do kina, na katerih je opazoval najmanjše detajle, je izoblikoval posebno senzibilnost do narave. »Veš, koliko umetnikov prihaja s podeželja! To pride v podzavest,« je prepričan. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Igralka, ki verjame, da svetloba v človeka vstopa skozi rane

    Konec meseca v kinematografe prihaja celovečerni film Zastoj (režiral ga je Vinko Möderndorfer), v katerem Mirjam Korbar igra enega izmed glavnih likov. Njena Mejra, ženska, ki se mora v eni noči spopasti z nenadno izgubo, ji je novembra že prinesla nagrado drevo ljubezni za najboljšo glavno vlogo na 15. mostarskem filmskem festivalu igre. Vloga raziskuje mejna stanja, o katerih nihče ne želi razmišljati – najhujše, kar se lahko zgodi staršem. »Težko jo je bilo nositi, kajti to se je odražalo na mojem psihofizisu. Takšne vloge ne moreš kar odmisliti, sploh če snemanja trajajo dvanajst ur na dan,« pravi. »Zato sem vesela, da sem imela možnost, da sem se v vlogo spuščala počasi, najprej skozi bralne vaje, potem vse ostalo. Igra je vedno nekakšna zmes racionalne analize in intuitivnega uvida. Mejra se je tako počasi izrisala, lahko sem jo čutila, slišala; kako govori, hodi, kaj razmišlja.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Portret

    Stripar in glasbenik, ki prepleta glasbo in besedo

    Bilo je nekoč v Poljanski dolini. Italijansko ozemlje in ozemlje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je ločevala rapalska meja. Na slovenski strani so mejo stražili srbski graničarji, na italijanski pripadniki obmejne straže Guardia alla frontiera. Ilegalno prečkanje meje si lahko plačal z življenjem, toda to ni ustavilo »švercarjev«, tako imenovanih kontrabantarjev, ki so čez mejo tihotapili sladkor, kavo, jajca, vžigalice, les in druge dobrine; te so na italijanski strani lahko prodali za nekajkrat višjo ceno in tako nekoliko omilili lastno revščino ali poplačali dolgove. Zgodbo nekaterih med njimi je stripar in glasbenik mlajše generacije Martin Ramoveš (1989), doma iz Poljanske doline, popisal v svojem najnovejšem stripu Kontrabantarji. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Igralec, ki pripravlja cirkus

    Anekdota gre takole: Marko Mandić (1974) je v najstniških letih igral v predstavi v domačem Velenju. Tisti, ki so si jo ogledali, vedo povedati, da je med predstavo nosil preohlapne hlače, ki si jih je ves čas popravljal, da mu niso zlezle h gležnjem. Morda je prav to eden od razlogov za to, da je danes na odru velikokrat gol, brez nepraktičnih oblačil, ki bi ga omejevala. Tako se lahko najbolje izrazi. Je človek ekstremov, ikona slovenskega gledališča, samo v zadnjih treh letih izvrsten denimo kot Nihad v Požigih Nine Rajić Kranjac, Kronist v V imenu matere Ivice Buljana in Gleb Čumalov v Cementu Sebastijana Horvata. V teatru gre rad čez mejo, obdeluje reči, ki so sicer integralen del človeške izkušnje, a nam jih je včasih kar malo neprijetno gledati. Do skrajnosti izkorišča telo kot medij, ne boji se kričanja, agresije, razgaljanja. Tako kot v šesturnem performansu Skupaj, intenzivnem raziskovanju različnih faz nekega sobivanja: od ignoriranja do zlitja, od nežnosti do agresije. S plesalko in performerko Lejo Jurišić sta ga zasnovala leta 2018, še pred pandemijo, a se je vmes prelevil v, kot pravi, »skondenzirano karanteno«. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Pisateljica in scenaristka, ki potrebuje lastno sobo

    Pravkar je bilo potrjeno, da bo prvi del njene kriminalne trilogije, letos izdana Rdeča kapica, eden najboljših domačih kriminalnih romanov, dobil svojo televizijsko serijo – snemati jo bodo začeli septembra prihodnje leto. Scenarij bo skupaj s partnerjem, prav tako pisateljem in scenaristom Dušanom Čatrom, napisala sama; ni namreč le pisateljica, temveč tudi uveljavljena scenaristka, ki je v zadnjih letih sodelovala pri nekaterih najuspešnejših domačih serijah, kot je Ena žlahtna štorija ali Mame, pa tudi pri celovečercu Marka Šantića Skupaj. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

    Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret

    Režiser, ki poudarja pomembnost napak v ustvarjalnem procesu

    Njegov film Inventura je skupaj s celovečercem Prasica, slabšalno ime za žensko Tijane Zijanić najbolj izstopal na letošnjem Festivalu slovenskega filma: med drugim je prejel vesno za najboljšo režijo, za najboljšega glavnega igralca (Radoš Bolčina), pa nagrado za najboljšega debitanta. Prasica je ekspresivna, intenzivna, divja, surova; Inventura minimalistična, umirjena, uglajena, odvija se počasi, lenobno. Celovečerca sta v svoji različnosti izvrstna prikaza dveh segmentov družbe, ki navadno živita drug mimo drugega, ne da bi se trudila razumeti drugo stran: izgubljene generacije mladih odraslih, ki se ne morejo osamosvojiti, kar se kanalizira v upor in bes, in stabilne generacije starejših, ki imajo na videz vse, kar si mladi želijo – a pogosto to ne pomeni nič. Kako krhko je varno malomeščansko življenje, spozna tudi Boris, glavni junak Inventure, ki ga nekega večera, ko po okusni večerji nič hudega sluteč bere v svoji sobi, nekdo poskuša ustreliti. Ob prijavi na policijo mora narediti seznam vseh, ki bi lahko bili sumljivi. Toda saj je tako neškodljiv človek, da mu nihče ne bi mogel storiti česa takšnega! Nihče ni sumljiv. Nihče – in hkrati vsi. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni in umetniški kolektiv, ki slavi robne prakse (post)internetne klubske kulture

    Zgodba kolektiva Nimaš izbire se začne s tipično pripovedko velikih sanj v malem mestu. »Doma na Obali nisem imel somišljenikov, s katerimi bi lahko karkoli ustvarjal. V nekoliko patetični maniri lahko rečem, da je bil to čas mladostniške eksistencialne krize: bil sem tako rekoč brez povezav z zunanjim svetom. Ko sem prišel v Ljubljano, se je moj svet obrnil na glavo,« se spominja Gabriele Steffe, 23-letni študent kulturologije in ustanovitelj ekipe Nimaš izbire, ki se je na ljubljanski sceni sprva udejstvovala kot mikro blagovna znamka »naredi-sam« ulične mode, pozneje pa je postala ena najbolj dejavnih sil v domači rejverski krajini. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Portret

    Skladateljica in glasbenica, ki je v življenju našla ravnovesje

    V začetku novembra smo lahko v Cankarjevem domu v Ljubljani prisluhnili glasbeno-scenskemu delu Avtoportreti v namišljenih prostorih, za katero je lani prejela ugledno avstrijsko nagrado Sklada Theodorja Körnerja za kompozicijo. Kmalu zatem je bila na Forumu nove glasbe v Slovenski filharmoniji premierno izvedena njena nova skladba [O]. Po koncertu se je naglo vrnila na Dunaj, kjer živi, in se začela pripravljati na nastop na največjem avstrijskem festivalu sodobne klasične glasbe Wien modern. Zaradi ponovnega lockdowna v Avstriji sicer ne bo potekal v živo, bo pa te dni vseeno izšla skladba das ist ein missverständnis (to je nesporazum), ki sta jo zanj pripravili z glasbenico Isabello Forciniti. Sodelujeta tudi pri Avtoportretih – Aleksandra Bajde poje ter igra na in v klavir, Isabella Forciniti pa skrbi za elektroniko. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Ilustratorka, ki besedilu pusti, da pride v ospredje

    Na 14. Slovenskem bienalu ilustracije je pravkar prejela plaketo Hinka Smrekarja za minimalistične črno-bele ilustracije v knjigi Toona Tellegena Jež in samotni občutek. Njena predhodnica, knjiga Čriček in temačni občutek, ji je leta 2019 prinesla bienalno Levstikovo nagrado, ki jo je letos dobila ponovno, tokrat za živopisane ilustracije v slikanici Obisk Gaje Kos. Ta dela so dober prikaz dveh polov ustvarjanja Ane Zavadlav, ki bo prihodnje leto kandidirala tudi za mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren: na eni strani barvite ilustracije, kakršne riše tudi za reviji Ciciban in Cicido, na drugi dovršene črno-bele risbe, krokiji, ki pogosteje krasijo zahtevnejša besedila. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Portret

    Igralka in režiserka, ki se boji apatije

    Pri njem: Glas Nine Simone. Pagat ultimo. Seks. Ko ti nekdo posodi knjigo. Ko nekdo dejansko prebere knjigo, ki mu jo posodiš. Plavati gol. Pri njej pa: Crtljanje v avtodomu nekje na Norveškem, medtem ko zunaj divja nevihta. Nočni maraton Netflixa v dvoje. Otroški smeh. Dobra pesniška zbirka. Pogovarjanje ob kaminu. Prvi seznam reči, zaradi katerih je vredno živeti, nastaja v predstavi Vse sijajne stvari, ki jo je režirala in ki je ravnokar doživela premierno uprizoritev v SNG Drama Ljubljana, drugi je njen osebni. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Portret

    Voditelj in pisec, ki se je lotil vohunskih romanov

    Kaj povedati o Juretu Godlerju, kar še ni bilo povedano? »Burkež in naglo razvijajoči se mladi mentalist«, kot ga je Mladina opisovala pred več kot desetletjem, se je v tem času iz pretežno skladatelja in imitatorja v oddajah Saša Hribarja res naglo razvil v prekaljenega voditeljskega mačka, ki se znajde v politični TV-satiri Ta teden in tudi v licenčni oddaji Milijonar, ki jo je nekoč vodil eden njegovih vzornikov, Jonas Žnidaršič. Še več: postal je tudi pisatelj. Pravkar je izšla druga knjiga iz njegove avanturistično-vohunske sage o britanskem agentu Spencerju S. Spencerju, Vohun, ki me je okužil – približno leto po prvem delu Casino Banale. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Portret

    Igralec, ki stavi na poštenost

    Premore izrazito senzibilnost, a ko je treba, ga ni strah pokazati ostrine. Kadar je govor o pritlehni mizoginiji v umetniških krogih. Če je treba postaviti na laž politične parole ali spregovoriti o politično motiviranem kadrovanju v kulturi. Ko razlaga o vzgoji sina – o tem, da moraš biti do svojega otroka brezkompromisno pošten, tudi če to kdaj pomeni, da mu bo neprijetno, ali o tem, da ima do nasilja v vseh oblikah ničelno toleranco. Saša Tabaković, igralec ljubljanske Drame in nekdanji poslanec, je ravno tako kot po svojih vlogah poznan po načelni drži in pronicljivi misli. Nazadnje se je izkazal kot Dobrnik v drami Požigalci, grabežljiv kapitalist pod krinko malomeščanske lažne morale, ki ga skrbi predvsem to, ali ga drugi dojemajo kot dobrega. »Ljudje, kakršen je Dobrnik, ki so v nekem narcističnem smislu zelo ambiciozni, dobrega v resnici ne udejanjajo, ker nimajo vesti. Poudarjanje dobrega, biti dober za vsako ceno, je torej nekaj čisto drugega kot biti pošten,« meni Tabaković. »A prav poštenost je tista, ki bi svet zares naredila dober. Pošten svet pa ni nujno vedno prijazen svet, kajti če govorimo o poštenju, to pomeni, da hoče nekdo priti resnici do dna, kar lahko marsikoga prizadene. A samo v tem vidim ključ. Biti pošten do sebe in drugih je težko, dober človek pa je lahko dober zelo hitro. Dvigne telefon, podari petdeset evrov botrstvu in že se ima za dobrega. To je dobrota preračunljivcev, ki jo preziram. Zasebno in v karieri.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Portret

    Pisatelj, ki nikoli ne neha pisati

    »Povej mi pravljico!« Stavek, ki je že marsikaterega pisočega očeta ali mamo pripravil do tega, da je zgodbo, ki si jo je izmislil za svojega otroka, prelil na papir. Nič drugače ni bilo pri Sebastijanu Preglju. Ko ga je pred kakšnimi devetimi leti za pravljice začel prositi takrat triletni sin, ljubitelj zgodbic o duhovih, je začel ustvarjati serijo o duhu Babujanu in prijateljih. Med pisanjem je ugotovil, da mu je blizu tudi otroška literatura in ne le tista za odrasle – zakaj torej ne bi napisal še kakšne serije za malo starejše otroke? Nastajati so začele Zgodbe s konca kamene dobe, napete pripovedi o koliščarjih na Ljubljanskem barju z neustrašnim dečkom Brinom in pogumno deklico Črno v glavnih vlogah. Po dveh nominacijah za desetnico za prvi in drugi del zgodb je šesta knjiga, Vrnitev, letos prejela večernico, nagrado za najboljše slovensko delo otroške ali mladinske književnosti. Seriji se obeta še sedma, zadnja knjiga – predvidoma bo izšla novembra. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    »PTČ je vse, kar je. Tko pač je.«

    Val Fürst in Pavel Panon Raščan sta se v slovensko glasbeno orbito nedavno izstrelila kot hiphop dvojec PTČ. Gre za mlada glasbenika iz Ljubljane, oba imata 22 let, in beate producirata že od konca osnovne šole, z glasbo pa se ukvarjata, tako rekoč, že odkar pomnita. Oba sta skoraj desetletje gulila klopi glasbene šole. »Takoj, ko sem prilezel iz maternice, sem odlomil en Chopinov Nokturno,« v smehu pove Fürst. »Še dobro, da so me starši tako vztrajno spodbujali k učenju klavirja – brez tega znanja bi se počutil napol nepismenega,« se pošali še Raščan in doda, »vedno so mi govorili, da če bo vse drugo splavalo po vodi, si bom kruh lahko služil z igranjem na ulici.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Režiserka, ki je posnela enega najboljših dokumentarcev letošnjega leta

    Vasica v odročnem albanskem visokogorju. Škof in Gëzim, moški, čigar osemnajstletna hči Gjyste je bila ubita po dolgotrajnem družinskem sporu, si pred skromno leseno hišo sežeta v roki, nato pa sedeta za mizo v notranjosti. Pogovarjata se o odpuščanju: Gëzim bi moral odpustiti hčerinemu morilcu; starodavni albanski zakonski kanon, ki je bil po izkoreninjenju v času komunizma kasneje vzpostavljen in interpretiran na novo, je družini umrle osebe namreč nalagal maščevanje ali spravo. Škof ga poskuša prepričati v slednje, vendar ga oče zavrne – po kanonu mora namreč tisti, ki je zagrešil zločin, za odpuščanje plačati z denarjem. »Če mu odpustim in mi on plača, kaj sem storil? Hčer sem kot kravo prodal njenemu morilcu – kot Juda Iškarijot.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret

    Dramaturginja in režiserka, ki je ustvarila možnost za dražbo gledaliških predstav

    »Če mislite, da je denar resničen, gledališče pa fikcija, pomislite znova. Vložite svoj denar v gledališče,« je pisalo na enem od plakatov, ki so se avgusta pojavili v središču Ljubljane. Izhajajoč iz perspektive razumevanja denarja kot družbenega dogovora, kar pomeni, da človeštvo kosu papirja podeli toliko vrednosti, da lahko postane denar, se je umetnica Lea Kukovičič lotila eksperimenta, ki spaja gledališče in ekonomijo. Ustanovila je Dražbeno hišo uprizoritvenih umetnosti FORSALE in kupcem ponudila možnost posedovanja umetniškega dela oziroma gledališke predstave v obliki skupnega lastništva, kjer si novi lastniki lastijo materialni ali nematerialni element predstave, ob tem pa morajo izpolnjevati tudi lastniške pravice in odgovornosti. Več

  • Uroš Abram

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Portret

    Gledališka režiserka, ki verjame, da je gledališče most do strukturnih sprememb

    Je imela Nina Rajić Kranjac v Berlinu res moža, ki ga je nekoč zasačila z ljubimcem? Je kot majhna deklica sošolki ošilila prstek? Je v roza babičinem kostimu zalezovala otroško simpatijo Slavišo? Se ji je uspelo ponečediti med Borštnikom, potem ko sta se s kolegom zadela? Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret

    Pop trap boyband štirih pubecev, ki včasih tudi zajočejo

    Lani je monotono resničnost, ki smo jo preživljali v poletni karanteniji, kot strela z jasnega popestril Piki, prvi singel novonastale mariborske zasedbe .travnik. Ta je resno opozoril, da se v štajerski prestolnici vzpenja nov val žanrsko neobremenjenega hiphopa, ki bo v slovenski glasbeni krajini pustil močen pečat. Ta napoved se je zdaj, dobro leto kasneje, ko je .travnik izdal prvenec Pubeci ne jočejo, nedvomno potrdila. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret

    Koreografinja in pedagoginja, za katero je oder kot slikarsko platno

    Leta 2019 je Andreja Rauch Podrzavnik začela projekt, ki je nosil delovni naslov Dediščina. Zanimala jo je predvsem vsebinska plat pojma dediščina in nastala je plesna predstava s tem naslovom. Kasneje pa jo je še vedno intrigiral sam izraz »dediščina«, posebej kadar je postavljen ob bok izrazu materinščina. Jezik, ki ga govorimo, je v našem jeziku vezan na mater; tisto, kar nas, ponavadi materialno, povezuje z generacijami pred nami, pa na deda – »babiščine« ali »očetovščine« ne poznamo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Portret

    Pisatelj in prevajalec, ki se je več kot iz teorije naučil iz prakse

    Začelo se je, ko je bil star dve leti in ni mogel zaspati, če mu niso na glavo položili odprte knjige. Prva knjiga, ki ga je zadela, je bil Martin Eden Jacka Londona, prva pesem, ki se je je samostojno naučil na pamet, pa Jadro Lermontova. Na gimnaziji se je zaljubil v rusko klasiko 19. stoletja in jo v letu ali dveh bolj ali manj prebral vso. Predvsem Tolstoj, Dostojevski in Čehov so nanj naredili takšen vtis, da se je začel sam učiti ruščino. »Ljubezen, ki jo nekdo vsadi vate od zunaj, nikoli ni tako močna in trdoživa kot tista, ki se rodi in zraste sama,« pravi. To sicer ne pomeni, da ga je fascinirala le ruska književnost – še pred tem je veliko bral ameriške pisatelje izgubljene generacije, pozneje ga je očarala japonska kultura. »Sicer pa raje govorim o očaranosti nad posameznimi ustvarjalci ne glede na njihovo pripadnost tej ali oni kulturi. Umetniške in duhovne vrline so vendarle predvsem individualne.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Portret

    Joni Zakonjšek, slikarka, ki se ji zdi življenje samo največja umetnost

    »Ljubezen do podob sega tja, do koder se dotakne moj spomin  -  v najzgodnejše otroštvo,« pravi slikarka Joni Zakonjšek (1974). Rastline, živali, zvezde, sonce, luna – najrazličnejše sanjane in naslikane podobe so naseljevale njen domišljijski svet. »Spomnim se letečih konjev s krili, včasih tudi po dvema paroma kril, z ognjem v grivi in repu, pa metuljev, orlov, dreves ...« A za to, da je slikarstvo danes njen poklic, bržkone ni zaslužna le njena bogata domišljija, temveč tudi geni, likovni in estetski čut je bil namreč skupen ženskam v njeni družini. Občudovala je pletene predmete in slike, ki jih je ustvarila njena stara mama, pri teti slikarki rada spala v sobi z vijoličnim visokim stropom in zlatimi zvezdami, mamo pa opazovala med ročnimi in likovnimi spretnostmi. Vzajemno je mama podpirala njeno ustvarjanje in bila ves čas pomembna sogovornica na njeni umetniški in duhovni poti. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Portret

    Stane Tomazin, igralec, ki ga vznemirja lenoba

    Petindvajsetega avgusta se bo v Kostanjevici na Krki začel že četrti Festival kulture Kostanjevica. Na Dolenjsko bo med drugim pripeljal kakovostne glasbenike, kot so Kukla, Čompe, Dan D; ogledati si bo mogoče nekatere odmevne uprizoritve zadnjih let, denimo Umetnost je omara Slovenskega mladinskega gledališča ali Tonight I Celebrate Vie Negative, prisluhniti okrogli mizi o kulturni identiteti Kostanjevice in še marsikaj. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Portret

    Plesalka in koreografinja, ki ples vnaša v javni prostor

    Masivni krogli, narejeni iz parketa, se lenobno pozibavata po praznem parketu veličastne dvorane. Ko ju nekaj časa opazujemo, se nam zdi, da sta se zlili s parketom. Kasneje na prizorišče stopita še dve baletni telesi, a sta krogli ukradli šov. Predstava se v slovenščini imenuje Nad parketom, v angleščini pa Parquet Ball, kar ima dva pomena: označuje eleganten ples na parketu plesne dvorane, hkrati pa okroglo telo, žogo, iz parketa. Projekt, ki si ga je zamislila in ga skoreografirala Mateja Bučar, domiselno združuje oboje. Včasih »nastopa« ena sama žoga, spet drugič sta dve. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret

    Pisateljica in prevajalka, ki je z novim romanom kameleonsko zamenjala slog pisanja

    Kratkoprozni prvenec Težkomentalci je umestila v ljubljansko psihiatrično bolnišnico in na šaljiv način spregovorila o stigmi, v katero so še vedno ovite duševne bolezni. Potem se je v zbirki Bojne barve lotila obravnave izkušnje istospolne usmerjenosti v večinsko heteroseksualnem svetu – nekatere njene junakinje si je zaradi pritiska družbe še ne želijo priznati in nihajo med obema identitetama. Njen prvi roman Vija vaja ven parodira newageevske prakse, saj slika cinično, predvsem v lastno blaginjo usmerjeno protagonistko, ki se odpravi v Indijo iskat duševni mir. Vsa tri dela, sploh prvi dve, so vsebovala drobce avtofikcije. Potem pa je naredila konkreten prelom in napisala Napol morilke, roman o begunkah treh različnih generacij, ki so v času vzpona fašizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prisiljene pobegniti iz domačega Trsta. Jedrt Lapuh Maležič (rojena 1979) nikakor ni avtorica, ki bi želela, da jo definira samo en slog ali področje pisanja. Povsod se dobro znajde: z lahkoto stopi v čevlje Amber, pacientke v psihiatrični bolnišnici in posvoji tudi njen sočni slengovski jezik, enako prepričljivo pa tudi v bolj arhaičnem stilu popisuje usode treh begunk, ki jim streho nad glavo najprej ponudijo sorodniki v Istri, potem pa poštirkana bogataška familija v Mariboru, a se nikjer več ne počutijo zares doma. Tudi štofa ji ne zmanjka: odkar je pri triintridesetih, ko se je začela udeleževati literarnih delavnic, odkrila, o čem želi pisati – in da je sposobna napisati knjigo –, ima ves čas v glavi naslednji projekt. Tokrat spet delno avtofikcijski roman o, kot pravi sama, »lezbični ločitvi v rikverc«. »To pomeni, da je najprej grdo, potem pa lepo, ne obratno, kot ponavadi,« se nasmeje. Predvidoma ga bo končala prihodnje leto. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Profesionalna klovna, ki sta cirkuško umetnost pri nas pomagala dvigniti na višjo raven

    Ko je imel Ravil Sultanov približno tri leta, je na televiziji prvič videl nastopati Olega Popova, enega najznamenitejših sovjetskih klovnov. Ni še vedel, da se takšnemu performerju reče klovn, a ga je pritegnil kot magnet. Natalio Sultanovo so podobni občutki obhajali ob gledanju baletnih nastopov. Želela je postati plesalka, igralka, piska tekstov, izmišljevalka zgodb; nekaj, povezano z umetnostjo. Čez leta sta bila oba sprejeta na cirkuško akademijo v Moskvi, kjer sta se spoznala in zaljubila. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Portret

    Aldo Kumar, skladatelj, ki je letos za svoje delo prejel najvišje strokovno priznanje

    Odraščal je v idiličnem okolju med Idrijo in Cerknim, ob reki Idrijci. Blizu je rojstna domačija Cirila Kosmača, pisatelja, ki ga izjemno ceni in ki je delno vplival na njegov način mišljenja. Resda je Aldo Kumar (rojen leta 1954), letošnji dobitnik Kozinove nagrade, najvišjega strokovnega priznanja za skladatelje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, profesionalno zapisan glasbi, a nič manjše ni bilo med odraščanjem njegovo zanimanje za literaturo, filozofijo, vizualno umetnost, gledališče, film ... vsa ta zanimanja neguje še danes, redno obiskuje kulturne dogodke in spremlja sodobno umetniško produkcijo. Tudi glasbo ne le sklada, temveč jo tudi izvaja, je namreč ustanovitelj in član benda Anbot. Skratka, človek, ki ni zamejen z okvirom svojega poklica, temveč pravcati svetovljan. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Mojca Širok, novinarka in pisateljica kriminalk, ki sta jo pritegnili blišč in beda Italije

    Triindvajsetega maja 1992 je tožilec Giovanni Falcone z ženo pristal na letališču v Palermu. Pričakala sta ju dva avtomobila z osebnimi stražarji, da bi ju odpeljala v mesto. Toda na avtocesti je nanj prežala skupina mafijcev. Eden od njih je z daljinskim upravljalcem sprožil detonator, skrit v kanalu pod avtocesto. Ubiti so bili trije osebni stražarji, Falcone in žena pa sta umrla v bolnišnici. Dva meseca pozneje je eksploziv, skrit v avtomobilu pred blokom, ubil še Paola Borsellina, Falconejevega najtesnejšega sodelavca in naslednika, ki je šel v Palermu na obisk k materi, in njegove osebne stražarje. Za napadom je, kakopak, stala mafija. Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Portret

    Kitarist, kameleon slovenske alter scene, ki z inštrumenti gradi neslutene zvočne svetove

    Vitja Balžalorsky je študiozen, skoraj obsesiven tip samouka, ki se doma počuti v različnih glasbenih sferah, od nišnih impro večerov do epskih spektaklov, zato ne preseneča, da velja za enega bolj fleksibilnih slovenskih kitaristov. »Vedno imam težave, ker bi rad igral in delal sto stvari naenkrat,« priznava 35-letni multiinštrumentalist, producent in zvočni tehnik, ki ste ga v zadnjih dveh desetletjih lahko ujeli na nastopu katerega izmed njegovih številnih projektov. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

    Ilustratorka in arhitektka urbanistka, ki se je našla v risanju, potem ko jo je študij ločil od domačega pianina

    Wayfinding, iskanje poti, zajema načine, kako se ljudje orientirajo skozi prostor in premikajo od kraja do kraja. Ko odkrijejo učinkovit sistem iskanja poti, jim to pomaga, da se v nekem prostoru počutijo dobro, varno. Podobno se obnašajo živali – ribe, na primer, si iskanje poti, hrane, partnerjev ... včasih olajšajo tako, da se združujejo v skupine in potujejo skupaj. Tako so varnejše, bolj pogumne, varčujejo z energijo in se uspešno branijo pred plenilci. Več