MLADINA Trgovina
  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Martina Obid Mlakar, oblikovalka nakita

    Želela si je postati gledališka režiserka, a je nato oder ustvarila čisto drugje, saj zgodbe pripoveduje s svojimi kolekcijami nakita. Najnovejšo je poimenovala Živalska farma, po knjigi Georgea Orwella. Nastala je na povabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj na Ptujskem gradu, kjer bo na ogled od sobote, 16. junija. S tem muzejem je pred leti sodelovala že pri rekonstrukciji starih fibul. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

     Jošt Drašler, kontrabasist in bas kitarist

    V poljih domačih svobodnjaških improviziranih in jazzovskih muzik je Jošt Drašler že dobro desetletje eden najvidnejših in najdejavnejših kreativcev, šele nedavno pa je objavil prvo solistično ploščo. S kontrabasom ali bas kitaro ga srečujemo v številnih rednih, občasnih in ad hoc sestavih. Po navadi izrazno zelo različnih, a skoraj praviloma takih s poudarjeno raziskujočo, drzno naravo. Ja, s svojo igro se najraje izogiba konvencionalnih in prežvečenih obrazcev. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret

    Nina Slejko Blom & Conny Blom, umetnika

    Vizualna umetnica Nina Slejko Blom (1982) je že med šolanjem na ljubljanski likovni akademiji začela »popravljati« najdene slike drugih avtorjev. Za vrhunec projekta je odkupila sliko petelina Franceta Slane, med Slovenci priljubljenega, a ne posebej kakovostnega slikarja, in jo prekrila z belimi nanosi barve. S tem je podala svojo prvo javno umetniško izjavo o povezavi med popularnostjo in kakovostjo v svetu umetnosti. Leta 2005 je na Akademiji za umetnost v Götteborgu, kamor je odpotovala na podiplomski študij, spoznala švedskega umetnika Connyja Bloma (1974) in postala sta par. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Viktor Bernik, vizualni umetnik

    Rojen je bil na materinski dan leta 1971 v tedaj socialistični Ljubljani, kjer je odraščal v družini priznanega umetnostnega zgodovinarja Staneta Bernika. Ta je v slovensko umetnostno zgodovino in kulturo od šestdesetih let pionirsko uvajal nove vidike in zvrsti, zlasti raziskave oblikovanja, fotografije in moderne arhitekture. Vendar pa se sin ni ogrel za umetniško ustvarjalnost očetove generacije, s katero je bil vsakodnevno v stiku, temveč je iskal umetnost, ki bi bila vpeta v življenje. Tako je našel roman. Odraščal je ob branju Sartra, Bukowskega, Gida in Baudelaira. Več

  • Nadina Štefančič  |  foto: Uroš Abram

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Portret

    Jelena Isak Kres, prevajalka

    Prevajalci so eden za drugim zavračali prevajanje Iliade, dokler se ni opogumila Jelena Isak Kres (1974) in se zakopala v prevajanje verzov o antičnih junakih. V prevod je vložila ogromno strasti in naporov. Devet spevov svetega pisma antične kulture ji je namreč vzelo več kot tri leta raziskovanja, primerjanja, prevajanja in piljenja. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Noah Charney, pisatelj in umetnostni zgodovinar

    Noah Charney, 38-letni ameriški umetnostni zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih uspešnic o resničnih ali izmišljenih primerih tatvin umetnin, se je že po nekaj letih bivanja v Sloveniji na (samo)svoj, a intelektualno zelo plodovit način vključil v slovensko družbo. Temu ne pritrjuje le njegov predlog, da v pogovoru uporabljamo slovenščino, ali njegovo vztrajanje pri uporabi svojilnega zaimka »mi«, ko govori o ljudeh v svoji novi domovini, temveč zlasti njegova knjiga Slovenologija, v kateri je duhovito, a tudi kritično primerjal prednosti in slabosti življenja v Sloveniji in njegovih rodnih Združenih državah Amerike. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Portret

    JUNEsHELEN, ustvarjalka pesmi in pevka

    Glasbe prekmurske ustvarjalke pesmi, pevke in producentke Nine Šardi, bolj znane pod imenom JUNEsHELEN, ni enostavno opredeliti. Po eni strani jo je zaznamovalo poslušanje glasbe drugih glasbenikov, po drugi raziskovanje njenega lastnega glasu, petja in orodij za ustvarjanje glasbe. Poleg tega je zelo intuitivna. »Ko ustvarjam glasbo, najprej začutim lepo basovsko linijo, nato klavir, violino in orkestralni zvok,« pravi. Tako so nastale tudi krhke balade z njenega uradnega prvenca Chapters Part One (2015), ki se izrazno naslanjajo na sodobno elektronsko glasbo ter soulovsko in cinematično senzibilnost. Vse te elemente je subtilno spojila v intimne pesmi o življenju oziroma »iskanju iskrenosti in ljubezni«. Več

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Portret

    Tina Renko, ustvarjalka lutk iz blaga

    Ustvarjalcev, ki izdelujejo punčke iz blaga, je veliko. Tiste, ki znajo kose blaga in polnila preleviti v prepoznavne portrete, pa bi verjetno na vsem svetu lahko prešteli na prste. Med njimi je Tina Renko, ki v vasi Prem med Pivko in Ilirsko Bistrico ustvarja blagovno znamko mimma. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    Blaž Šef, gledališki igralec

    Na pogovor je prišel z vaj za plesni koncert, ki so ga njegova nekdanja profesorica historičnih plesov na AGFRT Lidija Podlesnik Tomášiková, priznani plesalec in koreograf Milan Tomášik, belgijski strokovnjak Lieven Baert in godalna zasedba musica cubicularis zasnovali na podlagi dela zgodnjebaročnega skladatelja slovenskega rodu Isaaca Poscha. V predstavi, ki so jo ob 400. obletnici skladateljevega rojstva uprizorili na Ljubljanskem gradu, je sodeloval kot povezovalec programa, enega izmed plesov pa je – na lastno željo – odplesal tudi sam. Gib in klasična glasba sta dve izmed področij umetniškega ustvarjanja, ki se jima Blaž Šef posveča s strastjo in predanostjo, »čeprav je Poscheva glasba nekaj povsem drugega, kot so denimo družbeno angažirane predstave režiserja Oliverja Frljića, s katerimi smo gostovali že marsikje po svetu«, pravi. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Martina Batič, dirigentka

    Njena manualna tehnika je elegantna, pravijo, da ima zlate roke, dirigira natančno, in ko se vživi v skladbo, njene rjavozelene oči postanejo črne, takrat je koncentracija na vrhuncu, interpretacija je ekspresivna, na trenutke nežno občutena, drugič igriva, pač takšna, kot je Martina Batič (letnik 1978) in kot zahteva partitura. Na odru skupaj z zborom pričara trenutke, ko ubrani glasovi ustvarijo popolnost. Več