1. 7. 2002 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Van Morrison: Down the Road
CD '02, Exile Productions; distribucija: Multimedia
Van the Man. Mojster vokalne improvizacije. Vsestranski glasbenik. Producent z mero in čutom. Genialen aranžer glasbenih predalčkov, ki zna njihovo vsebino tako temeljito pospraviti, da ne najdete ničesar več, pa čeprav je vse bolj kot kdajkoli na dosegu roke, pardon, ušesa. Eden večnih. Svojo pot je že zdavnaj opisal kot potovanje samotarja, outsiderja, ki pa to ni postal po svoji želji, ampak zaradi spoznanja, da je to vse, kar ti preostane, če nočeš igrati po pravilih uniformiranosti šov biznisa. In je šel. Po poti, ki je, kot pravi Ben Sidran v uvodu k Down the Road, na las podobna brazdam zimzelene vinilke. Vsakič znova te odpelje v neznano in te obenem vrača nazaj domov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 7. 2002 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Van the Man. Mojster vokalne improvizacije. Vsestranski glasbenik. Producent z mero in čutom. Genialen aranžer glasbenih predalčkov, ki zna njihovo vsebino tako temeljito pospraviti, da ne najdete ničesar več, pa čeprav je vse bolj kot kdajkoli na dosegu roke, pardon, ušesa. Eden večnih. Svojo pot je že zdavnaj opisal kot potovanje samotarja, outsiderja, ki pa to ni postal po svoji želji, ampak zaradi spoznanja, da je to vse, kar ti preostane, če nočeš igrati po pravilih uniformiranosti šov biznisa. In je šel. Po poti, ki je, kot pravi Ben Sidran v uvodu k Down the Road, na las podobna brazdam zimzelene vinilke. Vsakič znova te odpelje v neznano in te obenem vrača nazaj domov.
Devetdeseta je previharil na zelo osebnih albumih, polnih svetobolja in nians osamljenosti, kakršna sta Days Like This ali Hymns to the Silence. Proti koncu, leta 1999, se je sprijaznil z dejstvom, da je prihodnost popularne glasbe in z njo rokenrola očitno stvar preteklosti, ter posnel avtosugestivno naslovljeno ploščo Back on Top, najverjetneje njegov najboljši in daleč najbolje prodajan izdelek minule dekade. Kot se za pravega Irca spodobi, Van tudi ostaja trmast in znova poudarja, da je vse manj ljudi in stvari, s katerimi bi čutil ali se poistovetil, če noče postati povprečnež.
Down the Road ni več zagrenjena, v izvornem pomenu bluesovska plošča, ampak ekskluzivno vabilo, naj v štacuni, kakršna je na ovitku, skupaj z Vanom pobrskamo med na longplejke ujetimi spomini. V ploščarni, kjer so vedno na voljo plošče Woodyja Guthrieja, Leadbellyja, Jimmieja Rodgersa in vse ostale iz zajetne očetove zbirke, ki so Vanu v Belfastu pred skoraj petdesetimi leti dale navdih, znanje in spretnost. Skratka, plošča s trinajstimi avtorskimi pesmimi in eno samo priredbo (pojma nimam, kdaj je Georgia On My Mind zadnjič zvenela tako brezhibno in neizumetničeno), na katero je Van the Man srčno, mojstrsko, poznavalsko ujel duha te prodajalne. Spustite ga, če želite slišati glasbo.
* * * * *
