Skesani Američani

Medtem ko so aluzije na ameriški vsakdan v videih prejšnjo stran omenjenih Trans Am še funkcionalno uokvirjale muziko, bi videi, ki jih vrti Michael Nine, trdno stali tudi brez šumov in njegovih v živo odkričanih besedil, ki so nekajkrat prav do razkroja podkrepili sliko. Ampak. Ampak agitacija, ki si jo s predvajanjem "cenzuriranih", "nikjer predvajanih" posnetkov demonstracij, brutalne policijske sile in nje posledic ter spopadov na Bližnjem vzhodu, z usodno muziko in besnenjem čez prevladujočo družbeno ureditev privošči Nine, zna biti hudo odvečna reč. Posebej, če jo uprizoriš kje, denimo v Menzi pri koritu, kjer se verjetno ne manjka tistih, ki bi tudi brez eksplicitne ponazoritve verjeli, da je v Iraku okupacija, da policija tepe, da vlada laže, da vojaki koljejo in da ima človeško življenje v kapitalizmu kvečjemu menjalno vrednost.

Užitek ob Ninovih videih zna za povrh skaliti tudi kaka reminescenca na indoktrinacijske mehanizme socializma in paralele s snuffom, "avtentičnimi" posnetki v vojnah, prometu, v zdravstvu poškodovanega in deformiranega mesa, ki ga s takim veseljem vrtijo po televiziji, navsezadnje pa - ako Nine res ne mara za oblast, državo, pleme, raso, spol... zakaj bi prevzemal breme svoje Domovine, najrazvitejše države na svetu, opozarjal na patologije in menda tudi dokazoval, da je "pošteni Američan"? Tja. Bo kar verjeti onim, katerim je s silovitim šumom in brumom razpiral sfinkterje pred leti v Kapelici, da je bilo od njega pričakovati perfidnejših dosežkov. Redundantno. In duhamorno, za razliko od drugega dela zastonjske soareje v Menzi, enako redundatnega posega gosta nedavnega nojzerskega festivala Mana Manleya, ki je zbranim s krajšim govorom in gesto ponazoril, kaj si misli o oblasti (glej sliko). Varujte se, prihajajo skesani Američani!