MLADINA Trgovina
  • Stanka Prodnik

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Zdravorazumaši

    Da je novoustoličeni premier Marjan Šarec na prvi dan po imenovanju za enega najbližjih sodelavcev izbral človeka, ki je rasist in homofob, je v preteklem tednu zasenčilo vsa druga sporna imenovanja od primitivnih ministrov (npr. Marko Bandelli, SAB) do bizarnih sekretarjev (Jan Škobrne in Bojan Kurež iz kvote SD na ministrstvu za kulturo), tako da to lahko razumemo tudi kot modro politično potezo. Niti v petkovih Odmevih in ne v nedeljskem 24ur Fokusu se ni zdelo, da bi imel občutek, da je karkoli narobe s tem, da je v svoj kabinet imenoval enega (nekoč?) najtesnejših sodelavcev Janeza Janše. Ko je bil Šarec soočen z rasističnimi izpadi svojega novega sekretarja, je dejal, da je problem v tviterju, ker ljudje preveč in prehitro pišejo, skratka, če ne bi imeli tviterja, sploh ne bi vedeli, da je Črnčec rasist ali Bandelli primitivec. In če tega ne bi vedeli, je vseeno, tudi če sta, kajne, kajti dokler se fašizem ali primitivizem skrivata v zakonih in kabinetih ter za širokimi nasmeški, ni z njima prav nič narobe. Kar se Bandellija tiče, je Šarec še dodal, da njegovi izpadi ne pomenijo, da je slab minister, da pa pač »ne filozofira, ampak rad dela«. Prisežemo, res je to rekel. Več

  • Stanka Prodnik

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Čas idiotov

    V torek so tekmovalci resničnostnega šova Bar na Planet TV enotedensko zdolgočaseno prekladanje po stanovanju končno zamenjali za petmesečno delo v lokalu. Šov se je s tem tudi uradno začel. A že nekaj dni prej, takoj po vselitvi tekmovalcev, se je v šovu primeril incident, ki ne bi smel ostati neopažen. Eden od tekmovalcev, Žiga, je sotekmovalki Katarini rekel prasica. Ker je na žuru vzela njegovo vino. Tega gledalci sicer nismo videli in slišali, ker takrat še niso v živo prenašali prav vsega dogajanja, smo pa videli posnetke, kjer razburjena tekmovalka dogodek obnovi in večkrat pove, da je žalil ne bo nihče. Končalo se je tako, da je isti tekmovalec kričal, ona je planila v jok, on pa se je iz nje norčeval, kaj se joka. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV

    Vojščaki in utajevalci

    Počitnic je konec in po kompletnem poletnem mrku domače TV-produkcije so se na ekrane najprej večinoma vrnile vsebine, ki od nas ne zahtevajo nikakršnega miselnega napora. Na Popu telenovela Reka ljubezni, na Planetu pa resničnostni šov Bar, v katerem nastopa tudi tekmovalka, ki so ji všeč temnopolti fantje. Ob valu nestrpnosti, ki smo mu priča zadnje čase, je bila njena odkritosrčnost prav osvežilna. Žarek upanja, da je na televiziji še mogoče videti ljudi, strpne do drugačnih. Več

  • Stanka Prodnik

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  TV

    Fokus na pravih stvareh

    V petek je v Odmevih pri Rosviti Pesek nastopil podjetnik, inventar studiev slovenskih televizij in prejemnik milijonskih državnih subvencij Ivo Boscarol, ki predvsem rad grozi s tem, da se bo izselil iz Slovenije, če bo moral plačevati davek na dobiček. Rosvita Pesek je bila živahna, dobro razpoložena in videti je bilo, da uživa v pogovoru z gurujem slovenskega podjetništva. Zdi se, da skoraj ne mine teden, ne da bi bil Pipistrel na televiziji, in srčno upamo, da mu bodo tudi v tujini tako širokogrudno namenjali denar in brezplačno reklamo. Sicer je Boscarol govoril o tem, kako z njegovim letalom ravnokar obkrožata svet Indijki, ki tako zbirata denar za izobraževanje indijskih žensk, ki želijo postati pilotke. Iz poant Rosvite Pesek je zvenelo, kakor bi šlo za pomemben feministični prispevek in kot da ženske v Indiji sicer še ne morejo leteti (?), Boscarol pa je poudaril, da njegovo podjetje gradi na »dobrodelnosti in sociali«. Nato je voditeljica zastavila še nekaj vprašanj o azijskem poslovnem okolju in z Boscarolom sta se muzala ob drobnih, mimobežnih rasizmih, za konec pa še udarila po nastajajoči vladi, ki bo ubogega Pipistrela dokončno prisilila, da odleti z domače grude. Več

  • Stanka Prodnik

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  TV

    Zvezde Granda

    Čeprav bi kdo na prvi pogled mislil, da Jože Možina trpi za posledicami vseh preganjanj, ki jih je deležen v službi resnice, je jasno, da uživa kot že dolgo ne. Toliko pozornosti, toliko dobrih, klenih moških domoljubov, kot jih je to poletje pripeljal na nacionalko, jih zlepa nismo videli. In prav z vsemi se lahko igra svojo najljubšo igro, partizane in domobrance, pa čeprav za to temo morda sploh niso specializirani. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je pri njem gostoval dr. Stane Granda, ki se je sicer največ ukvarjal z dolenjskimi kmeti, novomeško škofijo in marčno revolucijo, a ga to ni ustavilo pri razpravljanju o drugi svetovni vojni na Slovenskem in širše. Več

  • Stanka Prodnik

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  TV

    Povoženi intervju

    Ko se novinar iz tistega, ki poroča, nenadoma spremeni v tistega, o katerem se poroča, to največkrat ne pomeni nič dobrega. Seveda so izjeme, včasih so novinarski prispevki tako pronicljivi, udarni, da skupaj z njimi odmeva tudi njihov avtor. Največkrat pa to, da novinar postane novica, pomeni le dvoje: a) da je delal slabo ali celo kršil profesionalna merila ali pa b) da se mu je zaradi opravljanja novinarskega dela pripetilo nekaj hudega. Več

  • Stanka Prodnik

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  TV

    Počitnice v Noriškem kraljestvu

    V teh dneh je po družbenih omrežjih zaokrožila knjiga z naslovom The truth is our most powerful weapon (Resnica je naše najmočnejše orožje), kjer na naslovnici kraljuje Janez Janša, okoli njega pa so portreti političnih zapornikov, h katerim se rad prišteva tudi sam. Ob Nelsonu Mandeli, Martinu Luthru Kingu in Bertrandu Russllu nas je najbolj razveselil portret Antonia Gramscija, ustanovitelja in vodje italijanske komunistične partije ter enega najpomembnejših marksističnih mislecev 20. stoletja, ki je umrl po tem, ko mu je zdravje opešalo v fašističnem zaporu. Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali se je v Janezu Janši ob prizoru sebe s Gramscijem prebudilo navdušenje mladostnega komunista. K sreči si nam s tem vprašanjem ni bilo treba predolgo razbijati glave, saj nas je kmalu razveselil njegov intervju na strankarski televiziji Nova24TV. Več

  • Stanka Prodnik

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  TV

    Vesela kultura

    Še vedno je poletje in še vedno smo brez vlade, pa tudi televizija ostaja letnemu času primerno suha. Osvežili smo se lahko le s Poletno sceno, nekakšnim poletnim nadomestkom kulturnih oddaj na TV Slovenija, kjer je vse malo mešano, malo veselo in predvsem zelo demokratično. To pomeni: odmerjenega je približno isto časa, pa če si režiser Ruben Östlund, ki je lani za film Kvadrat v Cannesu prejel zlato palmo, nato pa še nominacijo za oskarja, ali pa nova kavarna v Ormožu, kjer si upokojenci sami lahko spečejo pecivo. Uredništvo Poletne scene ne zna ali pa noče ločevati med bolj pomembnimi (zanimivimi, profesionalnimi) in manj pomembnimi dogodki in ljudmi, zato je vse skupaj kakofonija enakosti, pri čemer je razumevanje dejanske pomembnosti nekega dogodka odvisno le od izobrazbe gledalcev in kakovosti novinarja, ki svoje delo opravlja. Pri intervjuju z Östlundom smo se počutili intelektualno opeharjene ob puhlosti vprašanj, sploh pa nam je bilo žal, da mu niso posvetili celega, daljšega prispevka. Z drugimi besedami: pogrešali smo Osmi dan, morda edino oddajo na nacionalki, ki si prizadeva prebiti domačijskost in v slovenski kulturni prostor prinesti svetovljansko dimenzijo. Več

  • Stanka Prodnik

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  TV

    Prvi grobar v Sloveniji

    Obstajajo ljudje, ki se jemljejo posebej resno. Mednje sodijo zgodovinarji, ki verjamejo v koncept ene same zveličavne resnice. Tak je Jože Dežman, Rugljev ozdravljenec, ki iz leta v leto bolj strastno razvija odvisnost od grobov in pri tem rad uporablja izraz »zdraviti z resnico«. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV

    Neuravnovešena uravnoteženost

    Čeprav ne moremo reči, da bi si želeli novih volitev, smo v njih – kljub številnim grožnjam, ki jih pomenijo – videli trohico upanja. Ta trohica je bila, da nacionalistična stranka SNS morda ne bi bila izvoljena. A televizija, na čelu z nacionalko, daje vse od sebe, da ne bi bilo tako, in frontmana stranke, Zmaga Jelinčiča, nenehno sprašuje za mnenje. Pri najboljši volji ne moremo razumeti, zakaj je v prispevku o koncu koalicijskih pogajanj za NSi v ponedeljkovih Odmevih nastopil prav on. Zakaj je bilo v Utripu več njegovih izjav, pa čeprav ni povedal ničesar pametnega? Zakaj se osrednji nacionalni medij pretvarja, da je Zmago Jelinčič čisto navaden, neomadeževan in dobrohoten politik – ter mu namenja več prostora kot vodjem drugih strank? Več