Naša civilizacija je doživela »metabolično razpoko«, zaradi katere je nastal globok prepad med vsem živim na tem svetu na eni strani in človekom na drugi.

Thackara fotografira, zbira podatke, se pogovarja s krajevnim prebivalstvom in nato sestavi predavanje. Te njegove zgodbe govorijo o drobnih korakih posameznikov ali skupin, ki s svojimi malimi dejanji počasi spreminjajo življenje okoli sebe. Njegova predavanja so v skladu s svetovno usmeritvijo, govorijo o prožnem subjektu, ki beži iz objema korporativnega kapitalizma, posebej se ukvarja s posameznimi skupnostmi, ki znotraj velikega sistema oblikujejo svoj mikrosvet. Predvsem ga zanimajo urbano vrtnarjenje ter zakonitosti sobivanja v bioregiji. Thackara, Anglež, ki živi v Franciji, je nekakšen kurir, saj zamisli in ugotovitve, ki jih je nabral recimo v Indiji, 'presnovi' in jih v živo, na predavanju, predstavi v Stockholmu ali pa v Južni Ameriki, v New Yorku ali v Ljubljani (konec maja v sklopu pobude ALUO Design Talks). Že od leta 2000 na spletni strani Doors of Perception (Vrata zaznave) objavlja svoje ugotovitve, poroča o dogodkih, predstavlja konkretne primere, zamisli, hkrati pa tudi piše knjige in prireja tematske konference. Njegova knjiga The Bubble, Designing in a Complex World (Mehurček ali oblikovanje v zapletenem svetu) govori o služnostnem oblikovanju, tistem, ki pomaga ljudem reševati vsakodnevne naloge in prebresti vsakodnevne težave. V knjigi več govori o ljudeh kot o stvareh. Thackara, študent filozofije, ki je bil v letih 1993–99 tudi direktor nizozemskega oblikovalskega inštituta, je navdušen nad podatkom, da v Ljubljani obstaja Delavsko-punkerska univerza. To se mu zdi sijajno. Združevanje dela z vsakdanjim življenjem kot podlaga za nastajanje novih produkcijskih, ekonomskih in etičnih principov pa ga poleg drugih premis druži z izhodišči letošnjega ljubljanskega trienala U3. Skratka, Thackara je človek, ki povsod, kamor potuje, najde skupne točke s krajevnim prebivalstvom.

Ali lahko rečemo, da skušate v svojih predavanjih ljudem dopovedati, da ta civilizacija potroši preveč denarja in energije za vzdrževanje monstruoznega kapitalističnega, neoliberalnega globalnega sistema?

Hahaha! Ste pa ostro zastavili! Ne. Le pretvarjam se, da ne dopovedujem. Haha. Moje izkušnje pravijo, da če ljudem poskušaš razložiti, kako naj mislijo ali ravnajo, navadno storijo nasprotno od pričakovanega. Trudim se, da ljudem ne bi dopovedoval, kaj naj mislijo in kako, ampak jih prosim, da pretehtajo različne možnosti in vidike, tudi če se jim zdijo še tako nenavadni. Nikomur si ne upam nič dopovedovati, ker preprosto ne vem, kaj se bo v prihodnosti zares zgodilo. Le opazujem in se učim od drugih, tudi od znanstvenikov, filozofov, sociologov, različnih raziskovalcev, ki na podlagi svojih strok in posebnih znanj, torej z različnih področij in z različnimi pogledi, govorijo podobno, namreč da tako ne bo šlo več naprej na tem svetu. Na drugi strani pa sam vidim, saj precej potujem po svet, da obstaja veliko praks in načinov življenja, ki se zdijo, kot da bi lahko trajali večno.