Intervju / Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične.

Smo v Sloveniji podivjali? Se je dežela brutalizirala?

Ne gre za to, da bi podivjali. Ko so ameriški sociologi raziskovali širše družbene implikacije smrtne kazni, so ugotovili, da se v krajih, kjer se zgodi usmrtitev, število kriminalnih dejanj poveča. To so poimenovali brutalizacija.