Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba  |  Intervju

David L. Katz, profesor prev. medicine: Veganska prehrana je precej bolj zdrava, kot meni večina 

Pogovor z ameriškim strokovnjakom dr. Davidom L. Katzem o preprostem receptu in težki dosegljivosti zdravega življenjskega sloga, prekomernem uživanju mesa in širokem razponu optimalne prehrane

Skoraj vegan

Dr. David L. Katz je strokovnjak za preventivno medicino in vodja Centra za preventivne raziskave, ustanovljenega pri javnozdravstveni fakulteti znamenite Univerze Yale. Je avtor številnih knjig in člankov o prehrani, njegovo osrednje sporočilo pa je, da neskončne razprave o podrobnostih optimalnih načinov prehranjevanja in nenasitna popkulturna fascinacija z grešnimi kozli in čudežnimi rešitvami odvračajo pozornost od dobro znanih temeljev zdravega prehranjevanja. V Ljubljano je prišel predavat na mednarodno nevroznanstveno konferenco, ki jo je pripravilo slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa.

Če bi morali nasvete za zdravo življenje strniti v en sam stavek, kaj bi povedali?

Dobro jejte, bodite telesno aktivni, ne kadite, dovolj spite, nadzorujte stres in čim večkrat objemite ljubljenega človeka.

Če je mogoče vse pomembno povedati v enem stavku, zakaj obstaja na tisoče knjig in člankov na to temo?

Količina ponudbe na trgu nasvetov za zdravo življenje je neposredno odvisna od povpraševanja ljudi. Pravo vprašanje je torej, zakaj ljudje kar naprej zapravljajo denar za takšne nasvete. Odgovor na to je, da je recept za zdravo življenje sicer preprost, vendar pa zdrav življenjski slog nikakor ni lahko dosegljiv. Nasvete je resda mogoče strniti v en stavek, vendar jih je v sodobnem svetu zelo težko upoštevati. Težko si je zagotoviti zadostno količino spanca, težko se je izogibati stresu, zelo lahko pa je uporabljati škodljive snovi, kot sta alkohol in tobak, zelo lahko je jesti nezdravo in zelo lahko je ležati na kavču. Gre za anomalijo sodobnega sveta. Večino človeške zgodovine je bilo ravno nasprotno in človeško telo je še vedno prilagojeno za tisti čas. V svetu, v katerem je bila telesna aktivnost pogoj za preživetje, je počitek igral pomembno vlogo. V svetu, v katerem si je bilo treba uloviti hrano ali pa si stradal, je bila obilica hrane dobra stvar. V sodobnem svetu, v katerem imamo na voljo nešteto naprav, ki opravljajo fizično delo namesto nas, in imamo tako rekoč neomejen dostop do hrane, pa je to postavljeno na glavo.

Je večina knjig s prehranskimi zapovedmi neuporabna?

Veliko jih je res. Veliko jih predvsem izrablja priložnost, da nekomu nekaj prodajo. Ljudje si želijo, da bi bilo zdravo življenje laže dosegljivo, kot je v resnici. Zato kupujejo vse mogoče knjige. Nekatere, to je treba poudariti, ponujajo zelo dobre informacije, veliko pa jih ponuja lažne obljube in čarobne formule. Te so najprivlačnejše. Če vam rečem, da ste lahko zdravi, vitki, lepi, mladi brez posebnega truda v nekaj minutah, samo z nakupom moje knjige, boste verjetno segli po kreditni kartici. Britanski mislec Bertrand Russell je nekoč dejal, da je glavna težava sveta v tem, da so norci in fanatiki vedno prepričani o svojem prav, modre ljudi pa vedno muči vse polno dvomov. Tisti, ki želimo širiti resnične informacije, moramo biti iskreni in uporabljati izraze, kot so večinoma, približno, verjetno, po navadi ... Tisti, ki vam skušajo prodajati čudežne formule, pa uporabljajo izraze, kot so zagotovo, brez dvoma, vsakič, brez truda, najboljše ...

Kako si razlagate priljubljenost najrazličnejših diet?

Od vseh temeljev zdravega življenja je ravno zdrava prehrana najbolj zapletena. Gre za izjemno kompleksno okolje, obstaja nešteto različnih prehranskih kombinacij in veliko prostora za zmedenost. S tem pa tudi največ manevrskega prostora za izumljanje različnih oblik »idealne« prehrane.

Ali večina diet povzroča več škode kot koristi?

Lahko se strinjam, ker so pogosto uporabljene za odvračanje od preproste realnosti vseživljenjske potrebe po zdravem odnosu do hrane. Odločitev za dieto je samo kratkoročna rešitev za večni problem. Hočem biti vitek in zdrav, zato bom šel na dieto za šest tednov, da bom dobro videti v kopalkah. Vsakič, ko ljudje prekinejo dieto, spet pridobijo prvotno težo ali pa se celo še bolj zredijo. Za zdravo prehranjevanje je potrebno nekaj spretnosti. In te spretnosti se je treba naučiti, tako kot se je treba naučiti brati ali voziti kolo. Za večino stvari, ki jih je v življenju vredno obvladati, je potreben vložek nekaj truda v učenje. Nasploh se mi zdi, da se pri vprašanju zdravega načina življenja preveč osredotočamo na vprašanje moči volje, zapostavljamo pa moč spretnosti. Spretnosti pri izbiri hrane v trgovini, pri naročanju hrane v restavraciji, pri vključitvi rekreacije v urnik.

Namesto za diete bi se morali odločati za vseživljenjsko zdravo prehranjevanje. In tega ne bi smeli početi sami. Na dieto gremo sami, zdravo pa se lahko družina prehranjuje skupaj.

Pri vprašanju zdravega načina življenja se preveč osredotočamo na vprašanje moči volje, zapostavljamo pa moč spretnosti. Spretnosti pri izbiri hrane v trgovini, pri naročanju hrane v restavraciji, pri vključitvi rekreacije v urnik ...

Kaj pa alternativni vzorci prehranjevanja, ki se uveljavljajo v zadnjem času, denimo ketonska dieta, ki zahteva odpovedovanje ogljikovim hidratom?

Večina ljudi, ki se odločijo za ketonsko dieto, poje veliko mesa. Lahko bi ga nadomeščali denimo z oreščki in avokadom, a resnici na ljubo je pri večini ljudi ketonska dieta predvsem izgovor za povečanje vnosa mesa. Vendar nihče ne bi smel jesti veliko mesa. Pogovarjava se dan po protestnih shodih mladih z vsega sveta, s katerimi so opozarjali na podnebne spremembe. Živinoreja je eden od glavnih vzrokov za naraščanje izpustov toplogrednih plinov, pri tem pa še velik porabnik in onesnaževalec vode. Osem milijard ljudi ne more pojesti veliko mesa, ne da bi hkrati uničili planet. In na uničenem planetu ni zdravih in zadovoljnih ljudi. Ketonska dieta se mi zato zdi izjemno neposrečena za današnji čas. Mislim, da v današnjem času ne bi smeli sprejemati prehranskih odločitev brez premisleka o njihovem vplivu na okolje.

Sporni pa se mi zdijo vsi načini prehranjevanja, ki skušajo upoštevati stroga pravila in prepovedi. Seveda obstajajo različni vzorci zdravega prehranjevanja, od sredozemske prehrane do vegetarijanstva in tudi veganstva, a ti upoštevajo zelo preprosto pravilo: jejte pravo hrano, večinoma rastlinskega izvora.

Veganstvo v zadnjem času doživlja velik razmah. Ali obstajajo kakšni razlogi, zaradi katerih bi odsvetovali popolno odpovedovanje hrani živalskega izvora? 

Po mojem je prej nasprotno. Veganska prehrana je precej bolj zdrava in varna, kot meni večina ljudi. Vsekakor pa moramo biti pozorni na nekatere pasti. Prvič, treba se je zavedati, da je tudi prehrana, sestavljena pretežno iz kokakole in sladkorne pene, veganska, pa to še ne pomeni, da je zdrava. Sladkor pridobivamo iz rastlin. Treba je biti previden in se ne pustiti zavesti, da je vse vegansko dobro. Če pa vegansko prehrano vzamete kot raznoliko mešanico zelenjave, sadja, žit, stročnic, semen in oreščkov, potem je ravno tako dobra kot katerakoli druga v okviru zdravega prehranjevanja. Ne bom trdil, da je najboljša, je pa zagotovo najbolj prijazna do živali in tudi do okolja.

Zdravniki nas pogosto svarijo, da lahko vegansko prehranjevanje vodi v pomanjkanje nekaterih hranil.

Vse esencialne aminokisline je mogoče zaužiti z rastlinsko hrano. Prepričanje, da je za zagotovitev vseh potrebnih hranil potrebna tudi hrana živalskega izvora, je zgrešeno. Prav tako ni nobene potrebe po strogem načrtovanju in natančnem kombiniranju različne rastlinske hrane pri vsakem obroku posebej. Seveda je treba poskrbeti za raznolikost vsakodnevne in vsakotedenske prehrane, a to je vedno pogoj za uravnoteženo prehranjevanje. Res je, da popolnoma veganska prehrana lahko vodi do primanjkljaja vitamina B12, zaradi česar je smiselno jemanje prehranskih dodatkov. Treba pa se je zavedati, da vitamina B12 ne proizvajajo živali, temveč mikrobi v zemlji, in da zaradi spremenjenih kmetijskih praks tudi v mesu pogosto ni več zadostnih količin tega vitamina.

Ste vegan?

Skoraj. Mesu sesalcev sem se odrekel že v najstniških letih. Preprosto se nisem mogel sprijazniti s tem, da obožujem pse in konje, bitja, ki so jim zelo podobna, pa jem za večerjo. Kar se tiče perutnine, enkrat na leto, na zahvalni dan, jem purana, da ne užalim mame. Žena, ki je Francozinja, si kdaj zaželi kakšne jedi s piščancem in pri kuhi občasno uporabi mlečne izdelke. Kar se tiče morske hrane, pa se poskušam ribam vse bolj izogibati, predvsem zaradi problematike čezmernega ribolova in siromašenja morij, z uživanjem školjk pa nimam posebnih težav. Po mojem mnenju je biti »skoraj vegan« povsem primerno. Če nimate strogih etičnih ali verskih razlogov, če želite zgolj čim bolj zmanjšati okoljski odtis in čim manj škodovati živalim, je pač pomembno predvsem, da jeste pretežno rastlinsko hrano. Popolnost ne bi smela biti sovražnik dobrega.

»Po mojem mnenju je biti ’skoraj vegan’ povsem primerno. Pomembno je predvsem, da jeste pretežno rastlinsko hrano. Popolnost ne bi smela biti sovražnik dobrega.«

Ali obstaja nevarnost, da nam prevelika skrb za zdravo prehranjevanje začne povzročati težave?

Dejansko obstaja nova prehranska motnja, imenovana ortoreksija – obsedenost z zdravo prehrano. Najboljša taktika za ostajanje na varni strani zdravega prehranjevanja je po mojem mnenju zavedanje, zakaj je zdravje pomembno. Predvsem zdravniki lahko hitro pozabimo, da zdravje ni končni cilj. Zdravje je zgolj eden ključnih pogojev za čim bolj izpopolnjeno življenje. In edina omejitev pri prizadevanju za dosego tega cilja je, da pri tem ne smemo škoditi drugim. Zelo sem si zapomnil stavek: moja pravica, da vihtim palico, se konča, kjer se začne vaš nos. Skratka, treba je najti ravnotežje, v katerem skrb za zdravje prispeva h kakovosti življenja, namesto da jo zmanjšuje.

Bi morala biti hrana, ki nam je na voljo na policah trgovin, strožje regulirana? Ali obstajajo prehranski izdelki, ki bi jih prepovedali?

Da. Obstaja veliko otroških »kosmičev«, pri katerih je prva navedena sestavina sladkor. To pomeni, da ne gre za kosmiče, temveč za sladkarijo z dodatkom žit. To je stvar, ki bi jo bilo treba vsekakor prepovedati, saj gre za lažno predstavljanje izdelka. Proizvajalci to počno namenoma. Oglašujejo, da njihovi izdelki vsebujejo vitamine in minerale, čeprav nobeden od njih ne izhaja iz osnovnih sestavin, temveč so jih umetno dodali med proizvodnjo. Je pa pri večini živil stvar manj preprosta. Tudi če si občasno privoščite krof, se še vedno lahko zdravo prehranjujete.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.