Ultimativni izzivalec lastne smrti

Premierna uprizoritev komedije Volpone v režiji Diega de Bree, ki združuje predlogi iz leta 1605 in 1926

Na Velikem odru MGL bodo 10. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili črno komedijo Volpone v priredbi in režiji Diega de Bree. Komedija Volpone ali lisjak elizabetinskega dramatika Bena Jonsona iz leta 1605 govori o človekovi sli po bogastvu, prestižu, mladosti in ugodju, pa tudi o njegovi zmožnosti pretvarjanja in poigravanja z drugimi ljudmi. Režiser je izhajal iz dveh predlog Volponeja: iz predloge Bena Jonsona iz leta 1605 in Stefana Zweiga iz leta 1926. Uprizoritev združuje obe različici ter protagonista obravnava kot ultimativnega izzivalca lastne smrti.

V središču komedije je premožni beneški plemič Volpone (lisjak), ki se pretvarja, da je na smrt bolan. Z lažnimi obljubami, da jim bo zapustil vse svoje imetje, zavaja in privablja lovce na dediščino, pri tem pa mu pomaga prisklednik Mosca (podrepna muha). Vrata Volponejevega doma si podajajo Voltore (jastreb), Corbaccio (krokar) in Corvino (vran), ki med seboj tekmujejo v prilizovanju, prinašajo dragocena darila in Volponeju obljubljajo različne usluge. Za prednost pred tekmecema je vsak pripravljen narediti marsikaj: Corbaccio namerava razdediniti svojega sina, Corvino je Volponeju voljan prepustiti svojo lepo in mlado ženo, Voltore pa ga s potvarjanjem resnice brani na sodišču. 

"Volponeja je leta 1926 priredil in posodobil avstrijski pisatelj in dramatik Stefan Zweig, ki ga je iz verzov prelil v prozo ter skrčil število dejanj iz pet na tri, število oseb pa zmanjšal na deset. Opustil je stranski tok dogajanja, ki smeši razmere v renesančni Angliji, in nadel živalski imeni tudi pozitivnima likoma: Corbaccievega sina Bonaria je preimenoval v leva Leoneja, Corvinovo ženo Celio pa v golobico Colombo. V igro je vpeljal nov lik noseče prostitutke, psice Canine, ki si prizadeva omožiti Volponeja in ga narediti za očeta svojega še nerojenega otroka.

"V igro je vpeljal nov lik noseče prostitutke, psice Canine, ki si prizadeva omožiti Volponeja in ga narediti za očeta svojega še nerojenega otroka."

V največji meri pa je preoblikoval Mosco, ki se pri njem poglobi in razraste ter se v razpletu igre, ko prelisiči Volponeja, tudi obogati in osvobodi. Pri Zweigu Volpone pobegne, Mosca pa ostane nekaznovan in si milost oropanih prevarantov zagotovi z delitvijo podedovanega imetja. To je mogoče tudi zato, ker Zweigov Volpone ni več beneški plemič, temveč tujec, levantinec iz Smirne, ki ga doma čaka družina", je v gledališkem listu zapisala dramaturginja Petra Pogorevc.

Volpone je poln arhetipskih simbolov in antologijskih komičnih situacij, ki s kritičnim skalpelom s pomočjo ironije in sarkazma razgaljajo osebne in družbene anomalije, predvsem človekov moralni propad in zlaganost ter njegovo neskončno pogoltnost, lenost, požrešnost, poželjivost.

V predstavi nastopajo: Primož Pirnat, Jaka Lah, Gašper Jarni, Jožef Ropoša, Jernej Gašperin, Ana Pavlin k. g., Tanja Dimitrievska, Matej Zemljič, Mario Dragojević k. g. in Boris Kerč. Dramaturginja: Petra Pogorevc, kostumograf: Leo Kulaš, avtor videa: Izidor Farič, lektorica: Barbara Rogelj, asistentka kostumografa (študijsko): Lara Kulaš.