Intervju / Dr. Babafemi Badejo, politolog: »Evropa že predolgo nateguje Afriko«

V javnih in političnih razpravah o množičnih migracijah oziroma tokovih beguncev, ki se stekajo v Evropo iz Afrike, prevladuje strogo evrocentrični pogled. Zdi se, da se večinska evropska javnost začne zavedati svetovnih problemov šele, ko se ti pojavijo na mejah celine. Toda krizna žarišča niso Lampedusa, posamična sredozemska pristanišča ali obskurni mejni prehod Jelšane. Izvori različnih kriz, ki silijo milijone ljudi v migracije, so veliko južneje od Evrope. Razumevanje teh izvorov je nujno, če se hočemo v prihodnosti uspešno lotiti reševanja izzivov, ki povezujejo usodo Afrike in Evrope, je prepričan dr. Babafemi Badejo, nigerijski akademik in raziskovalec, ki je poučeval na Univerzi v Lagosu in ameriški Kalifornijski univerzi. Dobri dve desetletji je bil visoki predstavnik Združenih narodov na misijah v Somaliji, Sudanu, Liberiji in Gvineji Bissau in do nedavnega tudi vodilni svetovalec Humanitarne agencije Afriške unije. Zdaj živi v Lagosu in dela za mednarodno svetovalno podjetje Yintab Strategy Consults.

Kateri so najpomembnejši dejavniki nestabilnosti v zahodnoafriški regiji? 

V zahodni Afriki opažamo pozitivne premike, kar zadeva ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarske naložbe, konkurenčnost in podobno, vendar pri dolgoročnem zagotavljanju miru zagotovo manjka prost pretok ljudi. Neke vrste schengenske ureditve, kakršno pozna Evropska unija, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) še vedno nima. Po mojem je to velika težava. Če se ljudje ne mešajo med seboj, jih laže izkoriščate in obračate drugega proti drugemu. Zahodnoafriška regija trpi tudi zaradi primanjkljaja v razvoju infrastrukture, ki bi omogočil večjo regionalno integracijo, znotraj posameznih držav pa ljudem zagotovil mobilnost, kar bi vodilo v nadaljnji razvoj, ta pa k večji socialno-ekonomski stabilnosti. Ni namreč samo mir potreben za razvoj, tudi razvoj je potreben za mir.