Za narodov blagor
Zakaj se zdi Janez Janša slovenski politiki sprejemljivejši kot pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami

Tesna prijatelja: Janez Janša in njegov mecen Viktor Orban na predvolilnem shodu SDS v Celju leta 2018
© Borut Krajnc
Na koga vas zdajle spominjajo poslanci? Priznajte: glede na to, da je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo obsodbo zoper Leona Rupnika, vam – nehote, magari asociativno – malce potegnejo na kolaborante. Verjetno ste si rekli: Hej, tako nekako je med vojno izgledala kolaboracija! Mar niso tudi kolaboranti rekli: Naredili bomo to, kar bo za Slovenijo najbolje! Reševanje svojih osebnih koristi – svojih položajev, svojih služb, svojega statusa – so razglašali za nacionalni interes. Nekaj takega se dogaja danes: stranke, ki so pred letom in pol javno in enoglasno prisegale, da z Janezom Janšo ne gredo v koalicijo, so zdaj voljne kolaborirati z njim. Ker bo to dobro za Slovenijo, ker gre za Slovenijo, ker gre za narodov blagor in tako dalje – ohranitev svoje poslanske plače enačijo z nacionalnim interesom. Kako malo je treba, da se Slovenci in Slovenke prelevijo v kolaborante in kolaborantke. Predčasnih volitev se tako bojijo, da ne bi niti presenetilo, če bi se kateri izmed njih oglasil s tvitom, ki bi predčasne volitve izenačil s »povojnimi poboji«. V smislu: predčasne volitve so zarota ( jebena »dolomitska izjava 2.0«), s katero skušajo ustaviti »drugače misleče«, borce za domovino, »prave« patriote, »prave« narodne heroje.